Prvi kolokvij Slovenile je leta 2023 potekal v Ljubljani, drugi pa nato še isto leto v Egiptu, tretjega pa smo gostili v Kopru. Dekanja Fakultete za humanistične študije in gostiteljica današnjega srečanja prof. dr. Irena Lazar je v svojem nagovoru spomnila, da je fakulteta že od leta 2006 aktivno vpeta v raziskovanje dediščine Egipta, z ustanovitvijo Unesco katedre za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini pa je dobila priložnost, da svoje aktivnosti razširi tudi v evropski raziskovalni platformi za dediščinske znanosti E-RIHS.SI. Iz te podlage in stikov različnih inštitucij iz Slovenije in Egipta je zraslo tesno in aktivno sodelovanje med strokovnjaki iz Egipta in Slovenije, danes oblikovano v Slovenian-Egyptian Heritage Science Platform – SloveNile, katere člani in sodelavci smo se danes zbrali na 3. mednarodnem kolokviju.
Del kolokvija je bil posvečen interpretaciji dediščine in zbirkam egipčanske dediščine v Sloveniji ter vprašanju, kako jih vključiti v osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje in s tem približati drugim. Kot je pojasnila dekanja, je v Sloveniji več takšnih zbirk, a so razpršene po vsej državi.
Otvoritvi se je pridružila veleposlanica Egipta v Sloveniji Nahla Mohamed Essam El din El Zawahry, ki je poudarila, da je današnje srečanje zaveza obeh držav k nadaljnjemu sodelovanju na področju raziskovanja dediščine. Zbrane je pozdravil tudi prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo UP in matematik prof. dr. Štefko Miklavič, ki je v svojem pozdravu poudaril, da kljub dejstvu, da so matematične in dediščinske znanosti različna vsebinska področja raziskovanja, ima matematika svoje korenine ravno v staroegipčanskem svetu – brez poznavanja napredne geometrije bi bila denimo gradnja egipčanskih piramid nemogoča.
V nadaljevanju je rektor Univerze Ain Shams iz Kaira prof. dr. Mohamed Diaa Zain El-Abedeen izrazil zadovoljstvo, da je egipčanska univerza del tega sodelovanja. Pomen združenja sta v nagovoru izpostavila tudi Gašper Hrastelj iz Slovenske nacionalne komisije za UNESCO in prof. dr. Mamdouh Eldamanty.
Izr. prof. dr. Matija Črešnar z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je poudaril priložnosti, ki jih to sodelovanje ponuja ne le v raziskovalnih projektih, ampak tudi v mednarodni mobilnosti študentov in akademskega osebja. Prof. dr. Matija Strlič iz E-RIHS.SI pa je dodal, da tovrstna povezanja dokazujejo, kako lahko majhna država, kot je Slovenija, pomembno prispeva k arheološki in dediščinski znanosti Egipta.
V nadaljevanju programa so se zvrstila številna predavanja, ki so obravnavala različne vidike dediščinskih raziskav, od metodologij do konkretnih projektov, s čimer so udeleženci pridobili dragocene vpoglede in ideje za prihodnje sodelovanje. Kolokvij je tako prispeval k utrditvi vezi med Slovenijo in Egiptom ter odprl vrata novim raziskovalnim priložnostim.
