Za znanstveni vidik vsebine sta poskrbela prof. dr. Aleksander Panjek (UP FHŠ) in prof. dr. Margareth Lanzinger z Univerze na Dunaju. V sklopu konference poteka tudi predstavitev rezultatov projekta Slovenska zgodovina v malem: kontinuitete in spremembe v vaški skupnosti v dolgoročni perspektivi (Tomaj, 16.–20. stoletje; ARIS J6-3143), ki ga vodi UP FHŠ s slovenskima partnerjema INZ in ISIM ZRC SAZU.
Raziskava kaže kompleksnost in dinamičnost kmečke družbe skozi daljše časovno obdobje od 16. do 20. stoletja. V središču pozornosti je mali človek in njegova lokalna skupnost, ki deluje kot prizma, skozi katero lahko opazujemo širše zgodovinske procese. Partnerji v projektu so Tomaj obravnavali kot študijo primera slovenske vaške skupnosti zaradi nadpovprečno dobro ohranjenih virov in njegove izpostavljenosti številnim zgodovinskim okoliščinam in prelomnicam, ki so značilne za slovensko podeželje.
Na konferenci svoje znanstvene prispevke predstavljajo tudi sodelavci Oddelka za zgodovino UP FHŠ:
- Doc. dr. Lev Centrih v prispevku zagovarja tezo, da je stara tomajska elita v letih po drugi svetovni vojni izginila, hkrati pa njenega družbenega položaja najmanj v prvem desetletju ni nadomestila nobena druga.
- Doc. dr. Polono Sitar je zanimala prisotnost elit, njihov položaj in vloga v Tomaju po drugi svetovni vojni.
- Prof. dr. Aleksander Panjek se je osredotočil na vzorce dedovanja, deljivost kmetij in velikost družin v slovenskem alpskem svetu.
- Asist. Leonida Ravšelj je obravnavala prehransko samooskrbnost družinskih kmetij v Tomaju.
- Doc. dr. Miha Zobec in prof. dr. Aleksander Panjek pa sta obravnavala popularnost družine v vaški skupnosti in spremembe vzorcev botrstva.
Povzetki prispevkov na konferenci do dostopni tukaj.
Alpe so od 60. let prejšnjega stoletja klasično raziskovalno področje socialno-antropoloških študij o vaških skupnostih in družinah ter o odnosu do posesti in dedovanja. Tematsko rdečo nit konference tvorijo razlikovanja, ki so se pojavila od 90. let dalje, ko so se gospodinjstva razgradila in se je raziskovalni poudarek prevesil na posamezne položaje v družini (žene in možje, sinovi in hčere, bratje in sestre, stari starši itd.), na razmerja na osnovi spola in generacije ter na pogodbene dogovore, pogojene s pravnimi in upravnimi okviri. Na konferenci se tako sprašujejo o pomenu, učinkovanju in načinu delovanja temeljnih odnosov, ki jih predstavljajo družine, sorodniki, sosedje, prijatelji in drugi, in sicer v različnih socialnih in ekonomskih kontekstih alpskih družb.
