Zakorakali smo že globoko v jesen, z njo pa je napočil tudi čas za novo sezono četrtkove jezikovne rubrike Kotiček za jeziček, ki bo v prihajajočem letu dočakala že svojo 10. obletnico. Radijska rubrika, v kateri študenti in študentke Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru s kratkimi prispevki razrešujemo jezikovne zagate, s svojimi začetki torej sega že v leto 2014. Sprva so prispevki nastajali pod mentorstvom doc. dr. Klare Šumenjak, nato pa doc. dr. Vladke Tucovič Sturman, ki je za rubriko prispevala tudi nekaj svojih besedil. Zatem je mentorsko vlogo prevzela doc. dr. Jana Volk, ki v sodelovanju z radijsko lektorico Mojco Maljevac študente Slovenistike in drugih jezikovnih programov še vedno usmerja pri pisanju in branju prispevkov.
V rubriki Kotiček za jeziček smo se vse od njenega nastanka pa do danes dotaknili že številnih tem in skupaj poiskali odgovore na najrazličnejša jezikovna vprašanja. Obudili smo spomin na jezikovne izraze, kot so preglas, enakopisnice, polstavek in pleonazem, razrešili dileme glede sklanjanja samostalnikov, ki nam pogosto povzročajo preglavice, in ob primerih podobnih si izrazov razglabljali o njihovih pomenih in ustrezni rabi. Zadnja leta so močan pečat pustili znani in malo manj znani slovenski frazemi. Začeli smo z že skoraj pozabljenimi istrskimi frazemi, nadaljevali s tistimi, ki izvirajo iz Biblije, mitov in legend, se dotaknili frazemov, ki vsebujejo ljudi in živali, preteklo sezono pa smo zaključili z barvnimi frazemi.
Spremljajte nas tudi letos, in izvedeli boste, ali novembra rojstni dan praznujejo le škorpijoni in strelci ali tudi škorpijonke in strelke, kakšna je razlika med zaimki noben, nobeden in nihče ter kako ubesediti nujnost nekega početja – bo za odgovor treba prisluhniti naši jezikovni rubriki ali ji bo morda potrebno prisluhniti? Ustavili se bomo tudi ob izsledkih raziskav o pravopisni pravilnosti različnih tipov krajših besedil, kot so na primer turistični oglasi, navodila za uporabo in obvestila na oglasnih deskah. Največ pozornosti pa bomo tudi tokrat namenili frazemom, in sicer tistim, ki vsebujejo dele telesa. Zato le pljunimo v roke in poskrbimo, da nam omenjene jezikovne zagate v prihodnje ne bodo več delale sivih las!
V četrtek smo prisluhnili prvemu prispevku nove sezone, v katerem smo ugotavljali, ali je pravilno reči, da smo dopust preživeli na Tenerifih, ali bi bilo nemara ustrezneje reči, da smo bili na Tenerifu.
Piše: Maj Matias Strle