Koncepti kmečke ekonomije: teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stoletje)

Šifra projekta: J6-1799
Vrsta projekta: Temeljni raziskovalni projekt
Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
Vodja projekta: prof. dr. Aleksander Panjek
Sodelujoči na UP FHŠ: doc. dr. Ines Beguš, doc. dr. Lev Centrih, doc. dr. Polona Sitar, prof. dr. Aleksej Kalc
Partnerska institucija: Inštitut za novejšo zgodovino
Sodelujoči na Inštitutu za novejšo zgodovino: prof. dr. Žarko Lazarević

Vir financiranja: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
Raziskovalno področje (ARRS): 6.01 Humanistika / Zgodovinopisje
Trajanje projekta: 1. 7. 2019–30. 6. 2023

SICRIS

Predstavitev projekta:

Tradicionalno prevladujoče zgodovinopisje kmete, ki so dolgo časa sestavljali veliko večino prebivalstva, pretežno vidi kot pasivne akterje, skoraj kot lutke na prizorišču zgodovine, čigar niti se vlečejo od drugod. Pod vprašaj postavljamo prevladujočo predpostavko, da je kmet stremel izključno k preživetju, in dokazujemo, da kmet izkazuje podjetnost in sposobnost sooblikovanja zgodovine, ki se posledično kaže v bistveno kompleksnejši in zanimivejši podobi. Če ne razumemo kmečke družbe in ekonomije in kmetu ne priznavamo nobene vloge, ne moremo zares razumeti zgodovine nobenega naroda.

V zadnjem desetletju je v Evropi vzniknil prenovljen in posodobljen interes za to področje, ki odmeva tudi v Sloveniji. V sedanjem raziskovanju zgodovine podeželja je opaziti premik težišča od strukturnih vidikov k dinamičnosti podeželja ter poudarjeno težnjo h komparativnosti. Izrazita značilnost v zgodovini slovenskega podeželja je kmečko udejstvovanje v neagrarnih panogah. Kot osrednji problem zaznavamo prevladujočo tezo o pasivnosti kmečke pozicije, ki izpostavlja le težnjo po preživetju, hkrati pa navaja množico dejavnosti izven kmečkega gospodarjenja, pri čemer ne povezuje teh dveh strani meseca. Gre za protislovje na konceptualni ravni, ki ga je mogoče preseči le s celostnim pristopom, ki kmečko ekonomijo pojmuje kot celovit sistem agrarnih in neagrarnih dejavnosti. Tako prenovljeni pogled razkriva to, kar smo poimenovali »integrirana kmečka ekonomija« (IKE).

Koncept IKE pomeni reinterpretacijo slovenske historične empirije v dialogu z drugimi zgodovinopisji. Kot namensko orodje za primerjavo smo sestavili seznam dejavnosti, ki so prinašale povečanje in diferenciacijo dohodkov. Opredelitev IKE poteka že pet let, največ v sklopu prvega projekta »Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem v primerjalni perspektivi (16.–19. st.)«. Izvedli smo prvo primerjavo z drugimi koncepti v mednarodnem zgodovinopisju, opravili temeljit pregled empiričnih dokazov o obstoju kmečkega integriranja dohodkov v zahodni in osrednji Sloveniji ter primerjavo s študijami primera iz severne in srednje Italije, Skandinavije in Japonske, s čimer smo dokazali, da je koncept IKE uporaben v različnih regijah in obdobjih. IKE je novo konceptualno orodje, ki prinaša novo razumevanje delovanja kmečke ekonomije, družbe, dela ter vloge kmečkega prebivalstva v slovenski in v evropski zgodovini. Prinaša novo metodologijo, ki omogoča primerljivost kmečkih ekonomij skozi prostor in čas. IKE smo predstavili smo na številnih mednarodnih konferencah, kjer je požel precejšen interes in odobravanje.

Naša namera s projektom Koncepti kmečke ekonomije: teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stol.) je dodatno opredeliti IKE in mednarodni zgodovinski debati ponuditi še izboljšano teoretsko in primerjalno orodje. V ta namen se z odprtimi vprašanji spoprijemamo tako, da si zastavljamo sledeče cilje:

1. Opredeliti merilo opazovane stvarnosti, ki izkazuje značilnosti IKE: npr. gospodinjstvo, skupnost, dežela.
2. Poglobiti teoretično primerjavo med IKE in drugimi koncepti: npr. kmečka družinska ekonomija, Čajanov; protoindustrializacija, Mendels; ekonomika kamene dobe, Sahlins; pluriaktivnost; prizadevnost, de Vries.
3. Izostriti razumevanje razmerja med IKE in ekonomsko rastjo, razvojem ter krizo.
4. Razširiti empirično-primerjalni pristop s študijami primera iz več dežel in obdobij: vzhodna Slovenija, severne in južne sosednje dežele; socialistično obdobje.

Raziskovanje bo potekalo v obliki timskega dela slovenskih raziskovalcev in tujih svetovalcev, ki smo že preverjeno uspešno sodelovali pri preteklem projektu in izdelavi njegovih rezultatov.

In traditional mainstream historiography, the peasants, who constituted the vast majority of the population for a long time, are mostly perceived as passive actors, nearly as puppets on the scene of history, whose strings are being moved from above. We question the prevailing assumption that they strove exclusively for survival and make apparent that peasants demonstrate agency and the ability to participate in shaping history, which consequently reveals a much more complex and interesting image. If we don’t understand the peasants’ society and economy and don’t recognize them any role, we can’t really understand the history of any country.

In the last decade, a renewed and updated interest in this field has emerged in Europe, which also echoes in Slovenia. In current rural history research there is a remarkable shift from structural aspects to the dynamics in rural areas, with an accentuated comparative tendency. The peasants’ engagement in non-agrarian activities is a most prominent feature in Slovene rural history. As a central problem, we perceive the prevailing thesis about the passivity of the peasant position, emphasizing only the survival tendency while listing a multitude of activities outside farm management, without connecting these two sides of the moon. It’s a conceptual contradiction that may only be overcome by a holistic approach, which understands peasant economy as a system comprehending agrarian and non-agrarian activities. Such renewed perspective reveals what we defined “integrated peasant economy” (IPE).

The IPE concept represents a reinterpretation of Slovene historical empirical information in dialogue with other historiographies. We developed a specific tool to enable comparisons in the form of a list of activities bringing an increase and differentiation of income. The definition of IPE is progressing since five years, mostly within the project Integrated peasant economy in Slovenia in a comparative perspective 16^th-19^th c. We accomplished a first comparison with other concepts in international historiography, a review of evidence on peasant income integration in western-central Slovenia and a comparison with case-studies from Italy, Scandinavia and Japan, demonstrating the IPE concept is applicable in different regions and periods. It is a new conceptual tool bringing a new understanding of the functioning of peasant economy, society, labour, and of the role of peasant populations in Slovene and European history. It introduces a new methodology which allows the comparability of peasant economies through space and time. IPE was presented at several international conferences, where it attracted a considerable interest and approval.

Our aim with the project Concepts of peasant economy: a theoretical and empirical comparative approach (15^th-20^th c.) is to further define IPE and offer to the international debate an improved theoretical and comparative tool. To this end, we tackle open issues by setting the following goals:

1. Define the scale of the observed reality showing IPE features: e.g. household, community, region.
2. Deepen the theoretical comparison with other concepts: e.g. peasant family economy, Chayanov; protoindustrialization, Mendels; Stone Age economics, Sahlins; pluriactivity; industriousness, de Vries.
3. Sharpen the understanding of the relationship between the IPE system and economic growth, development and crisis.
4. Expand the empirical-comparative approach with case studies from more regions and periods: eastern Slovenia, northern and southern neighbouring regions; socialist period.

The research will be carried out as team work by Slovene researchers and foreign experts who have already successfully cooperated in the previous project and creation of its results.

Glavni dogodki / Main events

1. Rural History 2019, 4^th European Rural History Organisation (EURHO) Conference, Paris, September, 10-13. Panel 808: A new comparative perspective on rural society: The Integrated Peasant Economy concept goes East.
2. Rural History 2021, 5^th European Rural History Organisation (EURHO) Conference, Uppsala, June 20-23. Panel 9.9: New model peasant. Income integration in peasant economies in central and eastern Europe.

Glavni rezultati / Main results

• Panjek, Aleksander, Jesper Larsson, and Luca Mocarelli, eds. 2017. Integrated Peasant Economy in a Comparative Perspective: Alps, Scandinavia and Beyond:

https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-03-9/mobile/index.html

• Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes:

https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-82-4/mobile/index.html