Alumni ambasador

Zakaj ste se odločili za študij na UP FHŠ? Kaj vas je pritegnilo k študiju na Univerzi na Primorskem? In zakaj študij Zgodovine in Dediščine?

Po zaključku gimnazije, potem ko sem že opustil misel na študij arhitekture, sem se odločil za študij zgodovine. Tako sem sem se odločil, da se bom vpisal kar na študijski program Zgodovino v domačem Kopru, k čemur me je še dodatno pritegnilo vzdušje mladosti, ambicioznosti in dinamičnosti mlade fakultete in univerze, ki je nakazovala tudi bistven poudarek k preučevanju stika slovenskega prostora s Sredozemljem. Ne bom zanikal dejstva, da je najbrž nek faktor bilo tudi domače primorsko podnebje, katerega sem bil bolj vajen (kasneje sem kljub temu nekaj časa študiral tudi v Ljubljani in ugotovil, da megla le ni tako grozna). Nikoli nisem odločitve obžaloval, saj se je izkazalo da je študij v Kopru omogočal številne prednosti, ki drugje ne bi bile možne. Tedanji Studium Generale nas je preplavil s temelji humanističnih znanosti, ki jih sprva nisem še dobro razumel in šele v številnih kasnejših letih sem sestavljal počasi drobce in se zavedal velikega pomena vseh vsebin, s katerimi smo bili takrat v stiku. Manjši oddelki in manjše občinstvo pri posameznih predmetih je omogočilo bolj tesne in osebne stike s profesorji in ostalimi študenti, kar je velikokrat omogočilo izjemno pozitivno študijsko izkušnjo. Velika odprtost fakultete za križanja med različnimi kurikulumi mi je omogočila neproblematičen vpis na vzporedni študij “Dediščina Evrope in Sredozemlja”, kjer sem lahko v večji meri zadovoljil svoje potuhnjeno afiniteto do arhitekture, ki je na študiju zgodovine nisem mogel docela izraziti. Ob zaključku obeh študijev na UP FHŠ lahko zatrdim, da sem spoznal zelo širok spekter humanističnih ved, ki mi omogočajo ne samo specializacijo v posamezno izbrano področje, temveč tudi razumevanje medsebojne povezanosti celotnega polja humanističnih študijev med seboj. Ta znanja so odigrala tudi temeljno vlogo pri nadaljevanju študija na magistrskem nivoju na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za umetnostno zgodovino, kjer sem se posebej posvetil arhitekturni zgodovini koprske palače Barbabianca, ljudsko Cameral.

Delate na področju, ki ste ga študirali. Katera znanja, ki ste jih pridobili med študijem, vam koristijo pri sedanjem delu?

Trenutno delam kot raziskovalec na področju kulturne dediščine in konservatorstva, in sicer na centru odličnosti InnoRenew, kjer raziskujem leseno stavbno dediščino slovenske Istre. Brez znanj pridobljenih na obeh študijih, bi bilo sedanje raziskovalno delo povsem nemogoče, saj se ukvarjam s stavbno dediščino istrskih obmorskih mest ter z njenim razvojem v času, za kar moram nujno poznati tako osnove zgodovine primorske in Istre, temelje metod raziskovanja v zgodovinopisju pa tudi metode raziskovanja arhitekture kot sestavine materialne kulture. Vsa ta znanja sem pridobil med študijem in utrjeval tudi med prostovoljskim delom v različnih muzejih (Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Pokrajinski muzej Koper) in enotah Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč?

Velikokrat me še vedno žene skoraj otroško navdušenje pred razkrivanjem skrivnosti, ki jih še skrbno varuje preteklost. Pri kulturni dediščini pa gre velikokrat še za veliko več, saj je kulturna dediščina z nami tukaj in zdaj in zadovoljuje potrebe današnje družbe – sooblikuje današnje urbano in ruralno bivalno okolje ljudi, služi ohranjanju zgodovinskega spomina v prostoru in hkrati prek razkrivanja sodobnega odnosa družbe do preteklosti nam lahko pove marsikaj o sodobnih družbenih dinamikah. Vse to so raziskovalne teme, ki sodijo v samo jedro humanistike in ki lahko imajo številne posledice za prihodnost.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Trenutno je moj osnovni cilj zaključiti začrtano doktorsko raziskavo o lesenih konstrukcijah v stavbni dediščini severnoistrskih mest, v prihodnosti pa bi se rad še globlje posvetil preseku kulturne dediščine in trajnostnega razvoja ter vlogi kulturne dediščine v sodobnem razvoju urbanega prostora.