Šifra projekta: J6-60110
Vrsta projekta: ciljno raziskovalni projekt
Vodja projekta: dr. Robert Devetak
Partnerji in člani projekta: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije in ZRC SAZU
Vodja projekta na UP FHŠ: dr. Petra Kavrečič Božeglav
Vir financiranja: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Raziskovalno področje (ARIS): 6.01 Zgodovinopisje
Trajanje projekta: 1. 1. 2025 – 31. 12. 2027
Krajši povzetek:
Projekt Ženski narodni aktivizem: delovanje ženskih podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda na slovenskih narodnih mejah obravnava javno vlogo žensk v procesu narodne afirmacije ter vzpona narodnih gibanj, na primeru delovanja organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda (CMD). Projekt se bo osredotočil na vprašanja vezana na žensko javno delovanje v nacionalističnem in narodno-obrambnem okolju, s poudarkom na CMD, na vpliv tovrstnega angažiranja pri emancipaciji ter na dinamiko sobivanja in stikov različnih narodnostnih skupin na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Dežele, kjer je v obdobju Avstro-Ogrske živelo slovensko prebivalstvo, je zaznamovala etnična heterogenost, saj je šlo za prostor, kjer so sobivale, poleg slovenske še nemška, furlanska in italijanska narodna skupnost. Narodne elite vseh omenjenih skupnosti so za dosego narodne afirmacije in uveljavljanje svojih političnih, kulturnih, izobraževalnih in ekonomskih zahtev ustanavljale narodne organizacije, del katerih so bile tudi samostojna ženska društva.
Pri preučevanju večnarodnostnega okolja tako v srednjeevropskem kot evropskem okviru je vloga žensk v določenih segmentih še pomanjkljivo upoštevana ali neraziskana. Podobno lahko ugotovimo tudi za slovensko historiografijo in slovenski prostor. Proces narodne afirmacije, kot eden od glavnih vidikov ter vzvodov ženskega vstopa v društveno in javno življenje, predvsem v manjših centrih ter na periferiji, je še v veliki meri spregledan ali le površinsko predstavljen. Poleg podrobnejših specifik tovrstnega ženskega delovanja v slovenskem okvirju, manjka tudi primerjava in podrobnejše razumevanje vplivov podobnih organizacij, ki so jih ustanavljale narodne elite v italijanskem, nemškem, hrvaškem ali češkem prostoru.
Projekt bo zajel te slabo poznane in spregledane vidike, ter na podlagi empiričnih raziskav, v povezavi s sodobnimi metodološkimi pristopi, ponudil izviren primerjalni model za nova spoznanja, ki bodo relevantna tudi za evropski in širši kontekst. Analizirani bodo različni viri (arhivski, publicistični, objavljeni spomini in korespondence), ki bodo pridobljeni v arhivih in knjižnicah doma in v Avstriji ter Italiji. Osrednja raziskovalna vprašanja se bodo navezovala na povezave med delovanjem v narodnih društvih in emancipacijo žensk, družbene mreže narodnih aktivistk, razlike in značilnosti javnega delovanja žensk v društvih na narodnostnih mejah in na narodno bolj homogenih območjih. Vključen bo tudi transnarodnostni vidik, ki bo zajel dinamiko odnosov s sorodnimi društvi, ki so delovala v okviru nemške/italijanske skupnosti. Pripravljenih bo več študij primerov, ki se bodo prostorsko in vsebinsko osredotočila na specifična območja, ki so bila v 19. in v začetku 20. stoletja del habsburškega imperija, danes pa so razdeljena med Republiko Slovenijo, Republiko Avstrijo in Republiko Italijo.
Projekt bo predstavljal za slovensko humanistično znanost novost, saj je zgodovina žensk v slovenskem prostoru, predvsem na mejnih in perifernih območjih, še sorazmerno slabo poznana in raziskana. Poleg analize vplivov na žensko emancipacijo, se bo projekt podrobno posvetil ženskemu delovanju na narodnostnih mejah, kar bo pripomoglo k boljšemu razumevanju narodnostnih razmerij, dinamik, povezav in konfliktov v obmejni regiji v preteklosti, ki so pomembne tudi iz vidika razumevanja današnjih odnosov v obmejnih prostorih (Slovenija-Italija, Slovenija-Avstrija). Tematike bodo obravnavane in predstavljene v različnih oblikah (znanstveni članki, mednarodna konferenca, konferenčni zbornik, razstava) bodo referenčne in zanimive za slovensko ter mednarodno znanstveno skupnost, hkrati pa tudi za splošno javnost.