Projekt se ukvarja s spominjanjem, ponovnim povezovanjem, obnavljanjem, odpornostjo in zdravljenjem obmejnih skupnosti z nasprotujočimi si travmatičnimi spomini vzdolž nekdanje železne zavese. Nedavna preteklost teh večetničnih slovensko-italijanskih in slovensko-avstrijskih obmejnih območij je bila obremenjena s totalitarnimi, avtoritarnimi režimi (fašizem, nacizem), zločini druge svetovne vojne in medetničnimi konflikti. Spomini ljudi, ki so živeli drug ob drugem, so bili politično zlorabljeni in danes tekmujejo za status žrtve. Spomin ene skupine se uporablja za imunizacijo proti sosednji skupini. Medtem ko so nekateri spomini izpostavljeni, so drugi zamolčani, prezrti. Kot trdi Communication on “No place for hate” brezbrižnost ali ignoranca predstavljata grožnjo za ljudi, ki se soočajo z diskriminacijo, in sta lahko celo bolj boleči od samih zločinov.
Ugotovlja se potreba po spodbujanju medkulturnega, medetničnega in mednarodnega dialoga, ki spodbuja oblikovanje skupnega evropskega spomina, temelječega na odgovornosti, samokritičnosti in empatičnem pogledu na drugega. Spomini zamolčanih skupin, ki so bili v prevladujočih nacionalnih spominih zamolčani, bodo dobili glas prek nadgradnje v zgodovinskem, antropološkem, edukacijskem in psihoterapevtskem okviru. Vzpostavljena bodo izobraževanja za mlade in za širšo javnost različnih etničnih in priseljenskih skupin ob meji v namen oblikovanja odgovornih skupnih spominov, ki bodo temeljili na vzajemnem spoštovanju in evropskih vrednotah „živeti skupaj v različnosti“ („No place for hate“).
Cilj bo dosežen z dokumentarnim filmom o zamolčanih spominih, delavnicami s filmskimi projekcijami, konferencami, ki temeljijo na antropologiji, zgodovini, psihoterapiji in izobraževanju, javno razpravo s pričevanji, ekskurzijami po poteh spomina obmejnih območij in javnim koncertom zamolčanih skupin. Inovativnost projekta je v interdisciplinarnem celostnem pristopu h kolektivni travmi, ki naj bi prinesel ozdravitev tam, kjer so bila vprašanja preteklosti predolgo prikrivana, a imajo še vedno posledice.
Partnerji projekta so UP Fakulteta za humanistične študije, Visoka pedagoška šola (Celovec, Avstrija), Zavod Epiona (Koper, Slovenija), Quarantasettezeroquattro (Italija), Fixmedia (Slovenija), pridruženi partner pa Direktorat za kulturno dediščino (Ministrstvo za kulturo, Slovenija).