Film režiserjev Jureta Krefta in Darka Sintiča je nastal v okviru evropskega projekta Re4Healing: Crossborder Remembrance, Reconnection, Restoring and Resilience (Evropska komisija, CERV), ki ga vodi Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Povabljen je bil že na mnoge mednarodne filmske festivale in univerze širom sveta, kjer žanje uspeh zaradi svojega vključujočega pristopa k naraciji zgodovine. Film namreč obravnava zamolčane etnične in ideološke spomine ob meji in širše v Sloveniji, s čimer ruši nacionalistične pristope k obravnavi zgodovine, kjer vsak narod pozna samo lastno zgodovino, kjer se vsak počuti edinstvena žrtev svojega soseda in prezira bolečino »drugega«. Te konfliktne in paralelne zgodovine film presega s tem, da prek osebnih zgodb prikaže kompleksne identitete ter težko preteklost obmejnega in širšega prostora. Film prikazuje ene stvari, ki so nekaterim znane iz šolskih klopi in širše javnosti, hkrati pa odstira druge vidike, ki so bili v dominantnem kolektivnem spominu zamolčane. Medtem ko so za Slovence v filmu novost pretresljiva osebna pričevanja o istrskem eksodusu – odhodu večine italijansko govorečih ljudi iz Istre, o izgonu Nemcev iz slovenskega prostora in o povojnem priseljevanju v izpraznjena mesta, so po drugi strani za italijanske in avstrijske gledalce nepoznane zgodbe o trpljenju po fašizmom in nacizmom. Vsem trem skupinam gledalcev, Slovencem, Italijanom in Avstrijcem, je skupno to, da kot pripadniki večinskega naroda ne razumejo tega, kaj pomeni živeti potisnjen na obrobje kot pripadnik narodnostne manjšine. Hkrati film odpira tudi ideološka vprašanja, s katerimi so povezane zamolčane zgodbe v družinah. Uspeh filma ne gre pripisati samo vključujočemu pristopu pri naraciji težke preteklosti na slovensko-italijansko-avstrijskem prostoru, temveč širše veljavnem sporočilu o potrebi po poslušanju »drugega« širše v svetu, sploh pa v po-konfliktnih družbah. S tem, da se naučimo poslušati bolečino »drugega«, pri čemer je lahko »drugi« sosed ali nekdo izmed nas, da smo kritični do lastnih zamolčanih vidikov zgodovine, lahko tlakujemo pot bolj strpnemu in razumevajočemu sobivanju ne glede na to, kje v Evropi ali izven nje se nahajamo. Prav zaradi tega globokega sporočila o kompleksnosti in tlakovanju poti miru, zaradi čudovite fotografije, risbe ter ganljivih osebnih zgodb film žanje uspeh v Evropi in po svetu. Uvrščen je v tekmovalni program celovečernih filmov Festivala slovenskega filma v Portorožu, v okviru katerega bo predvajan v četrtek 15.10.26 ob 10-ih. V sodelovanju s Kinom Odeon v Izoli bo predvajan v torek 20.10.26 (z angleškimi podnapisi) in v sredo 21.10.26 (s slovenskimi in italijanskimi podnapisi) ob 19-ih, v Kulturnem domu Hrpelje v četrtek 19.11.26 ob 19ih. Film potuje v kratkem na filmske festivale v Korint, Taranto, na univerze v Parizu, Marseille, v Zadar, Zagreb itd. Nastal je v sodelovanju s sodelavci sledečih projektnih partnerjev: FHŠ UP, Manca Švara iz Zavoda Epiona – Zavod za vseživljenjsko učenje s pomočjo simbolov in umetnosti, Štefan Čok iz 47/04 – Storia, memoria, multimedia, Daniel Wutti iz Pedagogische Hoschschule Kärnten ter Fixmedia – Zavod za razvoj filmske dejavnosti, pridruženi partner je Direktorat za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS.

Katja Hrobat Virloget