Šifra projekta: J6-8259
Vrsta projekta: Temeljni raziskovalni projekt
Nosilec projekta: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Vodja projekta: dr. Tomislav Virk
Partnerski instituciji: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije; Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)
Sodelujoči raziskovalec na UP FHŠ: prof. dr. Krištof Jacek Kozak
Vir financiranja: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
Raziskovalno področje (ARRS): 6.07 Humanistika / Literarne vede
Trajanje projekta: 1. 5. 2017–30. 4. 2020
Opis projekta:
Začetna točka raziskave je ustaljena predstava o tradicionalni družbeni vlogi slovenske literature, kot se je oblikovala v 19. stoletju. Slovenci so tedaj živeli v Avstro-Ogrski in niso bili polnopravna nacija z lastnimi državnimi institucijami. Po mnenju mnogih literarnih zgodovinarjev je ta manko nadomeščala literatura, ki je ob estetski funkciji enako (ali še bolj) močno izpolnjevala narodno ohranjevalno oziroma konstitutivno funkcijo. Ti dve funkciji sta bili v medsebojni interakciji, tako da je narodno konstitutivna funkcija vplivala na izoblikovanje tipičnih literarnih konstant (na primer liričnost, dajanje prednosti krajšim oblikam, pasivni, hrepenenjski romaneskni junaki itn.) slovenske literature, ki naj bi veljale za njen celotni razvoj.
Raziskava bo kritično preučila in dopolnila obstoječa dognanja o obeh kompenzacijskih vlogah slovenske literature, tj. o nacionalni in politični. Več pozornosti bo posvetila predvsem družbeni vlogi literature v obdobju 1945–1991. Pri tem se bo posebej osredinila na to, kako je literatura s svojo politično kompenzacijsko vlogo v tem obdobju konkretno prispevala k demokratičnim procesom, ki so dosegli svoj zenit v vpeljavi parlamentarne demokracije in v slovenski osamosvojitvi.
Vse te spremembe vplivajo tudi na celotno literarno polje, ki doživi ustrezno modifikacijo, predvsem pa na samo literarno produkcijo, ki začne vse te značilne probleme tematizirati. Raziskava bo v tem svojem vsebinsko osrednjem delu te tematizacije problemsko analizirala in sistematizirala, obenem pa bo poskusila oceniti tudi naravo družbene vloge slovenske literature po letu 1991 ter jo primerjati s tisto v prejšnjih obdobjih.