Burek iz burekarne in rjavčki iz pečice

27. februarja, 2024

Ljudje svet okoli sebe laže osmišljamo, ker so naši predniki entitetam nadeli imena. Kaj pa storimo ob srečanju z novo stvarjo ali pojmom, ki svojega poimenovanja še nima?

Jezik je živ organizem – trditev, za katero jezikoslovci niti ne pomislijo (pomislimo), da bi ji ugovarjali, in zaradi katere bi biologi bržkone zavijali z očmi. Čeprav se jezik v nasprotju z resnično živimi bitji seveda ne prehranjuje, ne razmnožuje, ne giblje in tudi ne raste (vsaj ne dobesedno), pa se njegova vitalnost odraža na drugačne načine. Enega izmed njih predstavljajo novotvorjenke.

Naš svet se neprestano spreminja, skupaj z njim pa se tudi mi kot družba. V zadnjih desetletjih smo bolj kot kdajkoli prej priča številnim tehnološkim inovacijam, družbenim trendom ter porastu prodajnih izdelkov in umetniških stvaritev. V naša življenja neprestano vstopajo novi pojmi in koncepti, ki jih zgolj z obstoječim jezikovnim repertoarjem ne moremo poimenovati. Prav ta potreba po poimenovanju pa vzpodbudi nastanek novih izrazov, ki jim pravimo novotvorjenke ali neologizmi.

Med novotvorjenke praviloma uvrščamo besede, ki so v jeziku prisotne šele krajši čas in se njihova raba med govorci še ni uveljavila. Nekatere izmed njih se kasneje v jeziku ustalijo in postanejo del vsakdanje komunikacije do te mere, da govorci nanje sploh ne gledajo več kot na novost v jeziku. Primer tega so denimo vsem dobro znani izrazi e-učilnica, googlati, sekstanje in tiktoker. Pogosto novotvorjenke nastanejo tudi priložnostno, poslužujejo se jih denimo v marketingu (izraz jaffantastično smo tako pred časom lahko prebrali v oglasu za piškote znamke Jaffa), služijo za poimenovanja posebnih dogodkov, akcij ali festivalov (morda ste se decembra v Kopru udeležili katerega od dogodkov v sklopu Fantazime?), včasih pa jih posamezniki – najpogosteje so to umetniki – ustvarijo kar sami (pred kratkim smo si na primer v kinematografih lahko ogledali celovečerni igrani film Igorja Šterka, ki ga je režiser naslovil Šterkijada).

Po drugi strani obstaja ogromno neologizmov, ki se v jeziku nikoli ne ustalijo (kljub temu da morda najdejo mesto v slovarju), zato nam zvenijo nenavadno ali smešno, njihova raba pa se nam zdi nenaravna. Nemalo je tudi takih, za katere sploh še nismo slišali, saj namesto njih uporabljamo drugačna poimenovanja, najpogosteje prevzete besede. Ste vedeli, da gostinskemu lokalu, usmerjenemu predvsem v prodajo čevapčičev in sorodnih jedi, lahko rečemo čevapčičarna, gostinskemu lokalu, kjer prodajajo predvsem različne vrste burekov, pa burekarna, čeprav sta se v pogovornem jeziku zanju uveljavila kar bosanska izraza čevapdžinicain burekdžinica?

Za konec se preizkusite še v bralnem razumevanju spodnjega besedila, v katerem kar mrgoli novotvorjenk. Se upate spopasti z njim?

»Janko se je pred kratkim udeležil spletinarja, ki ga je organizirala Zveza potrošnikov Slovenije. Na njem se je podrobneje seznanil s problematiko skrčflacije in naposled sklenil, da do nadaljnjega ne bo več kupoval pakiranih prigrizkov, pač pa jih bo iz nakupljenih osnovnih živil raje pripravil sam. Odločil se je, da se bo najprej preizkusil v peki rjavčkov. Sledil je postopku priprave, ki ga je našel na neki ameriški spletni strani, na kateri so zbrani recepti za pripravo najrazličnejših glokalnih jedi. Da mu je čakanje na trenutek, ko lahko rjavčke končno vzame iz pečice, hitreje minil, si je v aplikaciji izposodil zvočnico in jo nato do konca peke poslušal na svojem pregibniku. Ko je bila sladica končno nared, pa se je je lotil kar z rokami, čeprav ima v kuhinji čisto nov komplet jedilnega pribora, del katerega je celo žvilica!«

Kako vam je šlo? Vam je uspelo razvozlati vse besede? Razlago vseh v besedilu uporabljenih novotvorjenk najdete na spletišču Fran, in sicer v Sprotnem slovarju slovenskega jezika, do katerega lahko dostopate s klikom na naslednjo povezavo: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=132&View=1&Query=%2A.

Literatura:

Logar, Nataša. 2004. »Nove tehnologije in nekateri nesistemski besedotvorni postopki«. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci: 121–32. http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim22/Logar.pdf. Dostopano: 25. 2. 2024.

Logar Berginc, Nataša. 2006. »Stilno zaznamovane nove tvorjenke«. Slavistična revija 54 (posebna številka 1): 87–101. URN:NBN:SI:doc-PT7QTRMQ s http://www.dlib.si. Dostopano: 25. 2. 2024.

Voršič, Ines. 2010. »Sistemske in nesistemske novotvorjenke v tiskanih oglasih«. Jezikoslovni zapiski 16 (1): 107–120. URN:NBN:SI:DOC-5AGEWGAH s http://www.dlib.si. Dostopano: 25. 2. 2024.