Herkulanej je manj znano, a za arheologe, zgodovinarje, umetnostne zgodovinarje in druge raziskovalce preteklosti zelo pomembno in zanimivo mesto. Vulkanska plast, ki je antično mesto avgusta 79 n. št. prekrila čez noč, je omogočila dobro ohranitev stavb, lesenega pohištva in lesenih delov hiš, keramičnih, steklenih in kamnitih posod, kovinskih predmetov ter celo kosa kruha v peči.
Na njegovem mestu danes stoji moderno mesto Ercolano, ki je le slabe pol ure vožnje z vlakom oddaljen od Neaplja v jugozahodnem delu Italije. Od železniške postaje v Ercolanu se spustimo po cesti do pompoznega vhoda v Arheološki park Ercolano, ki je od leta 1997, skupaj s Pompeji in Torre Annunziata, razglašen za UNESCOVO svetovno dediščino.
Slika 1: Pogled na ostanke Rimskega mesta Herkulanej.
Na njegovem mestu danes stoji moderno mesto Ercolano, ki je le slabe pol ure vožnje z vlakom oddaljen od Neaplja v jugozahodnem delu Italije. Od železniške postaje v Ercolanu se spustimo po cesti do pompoznega vhoda v Arheološki park Ercolano, ki je od leta 1997, skupaj s Pompeji in Torre Annunziata, razglašen za UNESCOVO svetovno dediščino.
Še preden pa vstopimo v ostaline tega antičnega mesta, si lahko pogledamo ostanek lesene ribiške ladje, ki je bila odkrita v bližnjem Neapeljskem zalivu. Poleg nje se nahaja manjši muzej, kjer so predstavljeni nekateri kipi, novci, nakit, ostanki tkanine, posode in pohištva, ki so bili najdeni v Herkulaneju.
Nato se odpravimo v samo antično mesto. Kamnite ulice, po katerih so hodili, jahali in se vozili Rimljani, so obdane z najrazličnejšimi hišami in vilami – domovi bogatejših Rimljanov, ki so tu prebivali ali sem prihajali na počitnice. Znotraj njih si lahko ogledamo ostanke fresk in mozaikov, ki so jih krasile.
Iz karda, ulice, ki poteka od severa proti jugu mesta, zavijemo v ostanek manjše sobe, ki je služila za pripravo in prodajo hrane. Rimski »take-away« je bil pogost v mestih, saj je bilo tam življenje zelo dinamično. Nekatere večje prodajalne hrane so imele tudi prostor za mize in stole ter so tako služile kot taverne.
Pot nas od tam popelje v sosednjo hišo, kjer najdemo čudovit lararij – manjše svetišče božanstev, ki je bilo prisotno v vsakem domu. Verovanje pa ni bilo prisotno samo v zasebni sferi. Tako se podamo proti templju avgusteumu, kjer so častili imperialni kult. Tam se ponovno nagledamo dobro ohranjenih fresk, marmornatih okrasov in mozaikov.
Iz avgusteuma zavijemo na eno od glavnih ulic, glavni dekuman (decumanus maximus), ki nas od vzhoda proti zahodu pelje proti forumu, središču rimskega mesta. Okoli foruma je stebrišče, iz katerega je možno stopiti v ostanke različnih trgovin, svetišč in uradnih stavb, ki ga obdajajo.
Na drugi strani foruma ponovno zavijemo med rimske vile, kjer vidimo ostanke rimskega vodnjaka. V eni od hiš si lahko ogledamo ostanke pekarske peči, v drugi amfore, posode za shranjevanje in prevoz tekočin, v tretji reliefni okras, vklesan v marmor, v četrti pa ostanke notranjega atrija. Da si nekoliko oddahnemo, posedimo še malo na vrtu, kjer imamo na izbiro tudi izposojo in branje knjig.
Ko si naberemo dovolj moči, nadaljujemo pot še do rimskih term, kjer so prebivalci skrbeli za svojo higieno (in druženje). Pot zaključimo z ogledom nekaj najdenih epigrafskih napisov na marmornatih ploščah. Preden se od tega antičnega mesta poslovimo, se nam razpre pogled na »čolnarno«, kjer so odkrili skeletne ostanke tistih, ki jim iz mesta ni uspelo pravočasno pobegniti.
Ob zadnjem pogledu na Herkulanej pozdravimo še nekaj radovednih turistov, nato pa se odpravimo nazaj v moderen svet.
