12. decembra 2023 je bila na malem odru makedonskega Teatra Komedija prvič uprizorjena drama slovenskega pisatelja in dramatika Draga Jančarja Zalezujoč Godota. Šlo je za prvo koprodukcijsko sodelovanje med Turškim gledališčem iz Skopja in Teatrom Komedija, ki je trajalo tri mesece.
Prva uprizoritev drame
Drama je bila premierno uprizorjena na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani, in sicer že v sezoni 1988/89. Očitna je navezava na paradigmatsko dramo Samuela Becketta Čakajoč Godota, kar glede na poetiko avtorja Draga Jančarja in njegov umetniški postopek preizpraševanja vrednot v sodobnem, postideološkem svetu ni naključje. Nastanek dela ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja odraža družbene spremembe v nekdanji državi in na neki način napoveduje dogodke, ki so nato pripeljali do krvave pojedine kot najvišje oblike absurda.
Kakšni so liki v izvirni drami in kakšni so v makedonski priredbi drame?
V izvirni drami sta lika Franc in Jožef agenta, katerih naloga je zasledovati Godota, končni cilj pa je uničiti godoiste, torej privržence te idolizirane igre, katere obstoj je dvomljiv in nedokazan. V makedonski priredbi sta oba lika podvojena, kar pomeni, da obstajata tudi njuni ženski različici, zato je učinek absurda dvakratno poudarjen. Osnova je kritična, satirična in alegorična predstavitev resničnih dogodkov ter konkretne stvarnosti in grožnje, ki jo posamezniku predstavlja nasilje oblasti. Igra je kritika sedanje družbe, našega nerazumevanja preteklosti. Hkrati je kritika vsega, kar lahko naredimo danes, pa tega ne storimo, ampak, nasprotno, pustimo za jutri oziroma za bližnjo prihodnost.
Scenografija v predstavi
Scenografija odraža nekakšno melanholijo, ki je posledica nečesa, kar je realnemu svetu nevidno, kar živi samo v glavah likov, v tem primeru je to nekaj Godot. Prevladuje tema, svetloba pa je edina stvar, na katero dramske osebe čakajo in jim vzbuja up. To svetlost ravno tako pooseblja Godot.
Kostumografija
Čeprav je bila drama prvič uprizorjena v letih 1988/89, so kostumi v makedonski priredbi moderni, kar namiguje na to, da se nekatere stvari v družbi niso spremenile. Že dejstvo, da je kostumografija (skupaj z njo pa tudi uporaba sodobnega teleskopa v tej priredbi) moderna, kaže na protislovje, ki absurd (pol)pretekle dobe približuje sedanji družbi.
teatarkomedija.mk
Kostumografija
Jožef je absurden lik, ki prihaja na delo, ne da bi vedel, kaj počne, in ne da bi se zavedal posledic svojega početja. Je človek, ki ima absurden odnos do dela, pa tudi do družbe.
Komedija absurda
Ko gledamo igro, lahko opazimo, da liki dajejo vtis, da so obtičali v času in prostoru, nekje v vzporednem vesolju. V ospredju so odnosi med dramskimi osebami in njihovo mnenje o tem, kaj in kako delajo, čeprav v resnici ne počnejo ničesar. Od tod tudi izvira komičnost tega absurda.
Kakšen je občutek ob gledanju predstave?
Ko se igra odvija, se nam zdi, da smo vse bližje odkritju, kdo Godot v resnici je, a se na koncu soočimo z dejstvom, da skrivnost Godota ostaja za vedno nerešena, čakanju, da se pojavi, pa ni videti konca.
teatarkomedija.mk
teatarkomedija.mk
