Potencial etnografskih metod za konservatorstvo stavbne dediščine

Projekt obravnava potrebo po raziskavi potenciala etnografskih metod za angažirane pristope v konservatorstvu, zlasti v spornih krajih. Ideja izhaja iz težav v konservatorstvu stavbne dediščine na večkulturnem območju severne Istre v Sloveniji, predvsem v mestu Koper. Nesoglasni pogledi zaznamujejo dediščino na tem območju, ki je po drugi svetovni vojni doživela velike spremembe prebivalstva, kar je povzročilo preobrat v nacionalnih diskurzih. Čeprav so mednarodne politike že poudarile bistveni pomen vključevanja skupnosti v dediščini (Konvencija Faro, 2005), je do premika od avtorizirane k vključujoči paradigmi prišlo le na področju arheologije in muzeologije, ne pa še na področju konservatorstva. V zadnjih dveh desetletjih je bilo izvedenih nekaj poskusov razvoja angažiranega in participatornega konservatorstva, a vendar nedavne raziskave (Avrami &Mason 2019) poudarjajo potrebo po nadaljnjem raziskovanju, zlasti s pomočjo etnografije. Vključujoča paradigma predstavlja potencial za sporne kraje, saj stremi k spodbujanju enakosti z udeležbo različnih zainteresiranih strani, a ne cilja k enoglasnim razlagam preteklosti. Raziskovalni problem projekta je strukturiran na treh ravneh.

Prva raven obsega stanje v mednarodni strokovni sferi, kjer je prepoznana vrzel med prakso, v kateri prevladuje avtorizirani diskurz, in teorijo, ki spodbuja vključevanje.

Druga raven se nanaša na stanje na področju konservatorstva v Sloveniji, kjer še vedno prevladuje avtorizirani diskurz, a se nakazuje razvoj v inkluzivne prakse. Prav slovenski etnologi so v poznih sedemdesetih letih prispevali obsežne raziskave o pomenu skupnosti in sodelovanja v konservatorstvu, ki niso bile nikoli objavljene, a so izjemno pomembne za pričujoči projekt. Prispevek etnologije k slovenskemu konservatorstvu bi danes lahko bil bistven za premik v paradigmi.

Tretja raven problema obravnava nesoglasja v dediščini na spornem območju severne Istre in tamkajšnja specifična konservatorska vprašanja, povezana z večkulturnim okoljem.  Raziskava se osredotoča na uporabnost in potencial izbranih znanih etnografskih in kulturno-antropoloških metod, predvsem pa na razvoj novih (ali nove) metode, ki bi posebej naglasila vprašanje ohranjanja stavbne dediščine v krajih s težavno zgodovino. 

The project addresses the need to explore the potential of ethnographic methods for engaged approaches in conservation, particularly in contested areas. The idea stems from problems in the conservation of built heritage in the multicultural area of northern Istria in Slovenia, especially in the city of Koper. Dissenting views mark the heritage of the area, which experienced major population changes after World War II, causing a shift in national discourses. Although international policies have already emphasized the essential importance of community involvement in heritage (Faro Convention, 2005), the shift from an authorized to an inclusive paradigm has only occurred in the field of archaeology and museology, but not yet in the field of conservation. In the last two decades, some attempts have been made to develop engaged and participatory conservation, but recent research (Avrami & Mason 2019) highlights the need for further research, especially through ethnography. The inclusive paradigm presents the potential for contested places, as it seeks to promote equality through the participation of diverse stakeholders, but does not aim for unanimous interpretations of the past. The research problem of the project is structured on three levels.

The first level comprises the situation in the international professional sphere, where a gap is recognized between practice dominated by authorized discourse and theory that promotes inclusion.

The second level refers to the situation in the field of conservation in Slovenia, where the authorized discourse still dominates, but the development towards inclusive practices is indicated. It was the Slovenian ethnologists who in the late 1970s contributed extensive research on the importance of the community and collaboration in heritage conservation, which were never published, but are extremely important for the present project. Today, the contribution of ethnology to Slovenian conservation could be essential for a paradigm shift.

The third level of the problem deals with heritage dissonances in the contested area of northern Istria and specific conservation issues related to this multicultural environment. The research thus focuses on the usability and potential of selected well-known ethnographic and cultural-anthropological methods, but above all on the development of new method(s) that would specifically address the issue of preserving the architectural heritage in places with a difficult history. 

Naziv projekta: Potencial etnografskih metod za konservatorstvo stavbne dediščine, primer severne Istre
Šifra projekta: Z6-3226
Vrsta projekta: Podoktorski projekt
Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
Vodja projekta: doc. dr. Neža Čebron Lipovec

Vir financiranja: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Raziskovalno področje (ARIS): 6.04 Humanistika / Etnologija
Trajanje projekta: 1. 10. 2021-30. 9. 2023, podaljšan do 31.5.2024

SICRIS