Zgodovina

Cilj je izoblikovati diplomante s široko in obenem poglobljeno zgodovinsko izobrazbo: poznavanje ključnih procesov in prelomnic v zgodovini. Hkrati je cilj razviti sposobnost samostojne, kritične obravnave zgodovinskih procesov in dogajanj.

Po opravljenih študijskih obveznostih na programu študent pridobi naslednje splošne kompetence:

• sposobnost predstavitve podatkov in informacij, argumentiranega zagovarjanja lastnih stališč ter upoštevanje stališč drugih;
• sposobnost samostojnega strokovnega dela (iskanja in uporabe različnih virov, samostojne uporabe znanja v praksi, rabe raziskovalnih metod);
• sposobnost timskega dela, prevzemanja odgovornosti za lastno delo in delo skupin, samoiniciativnosti in kolegialnosti do sodelavcev;
• splošno razgledanost in sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic;
• sposobnost kritične refleksije informacij in presoje dogajanja v širši družbeni skupnosti;
• spretnost pri iskanju informacij in informacijska pismenost;
• sposobnost kritičnega razmišljanje in samokritične presoje;
• sposobnost etične presoje in zavezanosti etičnim načelom; obvlada kvalitativne in kvantitativne metode raziskovanja;
• zmožnost oblikovanja samostojnih pisnih besedil (esejev, novinarskih prispevkov, strokovnih oziroma poljudnih člankov, referatov, razprav, poročil, elaboratov itd.), strokovne argumentacije in ustne predstavitve;
• posedovanje znanja za razumevanje in uporabo drugih humanističnih znanosti;
• sposobnost reševanja vprašanj na različnih področjih kulturnega stika med težnjami po globalizaciji ter po ohranjanju družbene in kulturne različnosti;
• zmožnost priprave in izvedbe projektnega dela;
• sposobnost vodenja lastnega strokovnega razvoja.

Po opravljenih študijskih obveznostih na programu diplomant pridobi naslednje predmetno – specifične kompetence:

• sposobnost interpretativne povezave med praktičnim in teoretičnim proučevanjem zgodovinskih fenomenov;
• strokovno pismenost in sposobnost kritičnega preverjanja pisnih, ustnih in drugih virov, pozna in razume ključne prelomnice v zgodovini sveta, Evrope in Slovenije oziroma slovenskega etničnega prostora;
• sposobnost samostojne uporabe različnih zgodovinskih virov za strokovno delo;
• pozna dileme in perspektive zgodovinske stroke in obvlada temeljna znanja s področja metodologije zgodovinskega raziskovanja
• zna samostojno (praktično) uporabljati zgodovinske vire za aplikativno delo na področju zgodovine (praktično delo v arhivih, knjižnicah, edicijah virov na internetu itd.);
• zmožen je kritične presoje zgodovinskega vira oziroma zgodovinskega dogodka ter oblikovanja samostojnega pisnega besedila (članka, referata, razprave itd.);
• sposoben je razumevanja razvoja zgodovinske vede, sposoben je umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst zgodovinskih študijev;
• zmožen je uporabljati interdisciplinarno znanje za delo na področju analize, primerjave ter interpretacije zgodovinskega gradiva;
• sposoben je povezovanja znanja s področja zgodovine z znanji z drugih področij, razume in je usposobljen za spoznavanje zgodovini sorodnih ved in študijskih področij;
• sposoben je oblikovanja in udejanjanja lastnih strokovnih interesov, načrtovanja svoje poklicne karierne in ustrezne izobraževalne poti.

Po opravljenih študijskih obveznostih na programu ima diplomant, poleg predmetno specifičnih kompetenc, skupnih z enopredmetno smerjo, še sledeči:

• posebna usposobljenost za interdisciplinarno uporabo zgodovini sorodnih ved na teoretičnem in aplikativnem področju, in sicer pri nadaljnjem študiju, pri raziskovanju in v delovnem okolju;
• znanje in praktična uporaba metodologije in metodoloških pripomočkov drugih humanističnih znanosti ter ved (odvisno od izbrane kombinacije oz. drugega področja).

Diplomant/ka pridobi teoretična in praktična znanja in možnosti za delo v vseh tistih okoljih, kjer sta potrebna razgledanost in poznavanje družbenih in kulturnih problemov, pojavov in procesov, tako na lokalni, nacionalni kot na mednarodni ravni.
Zato je zaposljiv/a v raziskovalnih ustanovah (sodelavci in pomoč pri projektnem delu), vladnih in nevladnih organizacijah in ustanovah ter društvih doma in v tujini, v mednarodnih organizacijah, na širšem področju kulture ter turizma.

Možni poklici diplomantov:

• Inštruktor višje strokovne šole;
• Svetovalec;
• Projektni vodja;
• Bibliotekar pomočnik;
• Dokumentalist;
• Zgodovinar;
• Arhivski sodelavec;
• Muzejski sodelavec;
• Konservatorski sodelavec