Slovenistika

Doktorski študijski program

Domov 5 Doktorski študij 5 Slovenistika

O študijskem programu

Študij izhaja iz potreb po teoretičnem poznavanju ter potreb po aplikaciji jezikoslovnih in literarnih znanj s področja preteklega in sodobnega razvoja ter stanja slovenskega jezika, jezikoslovnih teorij 20. stoletja in soočanja slovenskega jezika s slovanskimi, romanskimi in germanskimi jezikovnimi pojavi, razvoja slovenske in tudi svetovne književnosti od začetkov do neposredne sodobnosti ter literarne teorije. Pri tem študentje podrobneje obravnavajo jezikovne, literarne in druge kulturološke posebnosti slovenskih obmejnih in kulturno stičnih področij, s posebnim poudarkom na prostoru med Alpami in Jadranom, ter nekatere ključne elemente slovenske kulture z zgodovinskih, geografskih in antropoloških oz. kulturoloških vidikov, tudi v primerjavi z drugimi kulturami.

Predmetnik

Opisi predmetov

Oddelek

Informacije o študijskem programu

Naziv in raven kvalifikacije

doktor/ doktorica znanosti (dr.)

10 (SOK), 8 (EOK), tretja stopnja

Trajanje in kreditne točke

Program traja 3 leta, študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

Študijsko področje (KLASIUS-P-16)

0232 književnost in jezikoslovje

Vpisni pogoji

V doktorski študijski program slovenistika se lahko vpiše:

a) kdor je diplomiral na študijskem programu 2. stopnje;

b) kdor je diplomiral na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program sprejet pred 11. 6. 2004);

c) kdor je diplomiral na študijskem programu za pridobitev specializacije in je kandidat pred tem končal visokošolski strokovni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004), če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti kandidat opravi pred vpisom v doktorski študijski program;

d) kdor je diplomiral na enovitem magistrskem programu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS in je trajal 5 let;

e) kdor je diplomiral na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Za vpis v študijski program 3. stopnje Slovenistika morajo kandidati izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B1 glede na Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO) z ustreznim potrdilom.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva ocena zaključnega dela na predhodni stopnji študija (40 %) in povprečna ocena izpitov (60 %).

Ocenjevanje in napredovanje

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Pridobljene kompetence in znanja

Poseben poudarek je na metodoloških in teoretičnih pristopih v jezikoslovju in literarni vedi, saj vsak individualno zasnovan študijski predmetnik vsebuje vsaj en (temeljni) metodološki modul. To vzpodbuja kritično refleksijo in poglobljen pristop k doktorski disertaciji. Študij tako omogoča individualno razvijanje različnih sodobnih konceptov jezikoslovja – od etimologije do konverzacijske analize na osnovi sodobnih jezikoslovnih tehnologij – ter literarne vede. Hkrati pa program ne izključuje klasičnih jezikoslovnih pristopov k jeziku kot sistemu in literarni zgodovini in teoriji. Skratka, program slovenistike tretje stopnje ponuja kompleksen, celosten in kontrastiven pogled na slovenski jezik in književnost.

Po opravljenih študijskih obveznostih in doktoratu doktorand pridobi naslednje splošne kompetence:

  • usposobljenost za vodenje najzahtevnejših znanstvenoraziskovalnih projektov
  • sposobnost vrednotenja in razvijanja kritične refleksije;
  • zavezanost profesionalni etiki;
  • sposobnost interdisciplinarnega dela;
  • sposobnost etične refleksije;
  • samostojnost v svojem raziskovalnem in strokovnem delu.

Po opravljenih študijskih obveznostih doktorand pridobi predmetnospecifične kompetence:

  • sposobnost vodenja najzahtevnejših znanstvenoraziskovalnih projektov z različnih strokovnih področij slovenskega jezika in jezikoslovja ter književnosti in sposobnost razvijanja kritične refleksije;
  • sposobnost razvijanja posameznih jezikoslovnih in literarnih konceptov;
  • sposobnost predstavitve znanstvenih izsledkov v obliki publikacij in v mednarodnih znanstvenih periodičnih publikacijah ter strokovnih delih;
  • sposobnost samostojnega presojanja rezultatov in vrednotenja ter prispevka k razvoju znanosti na posameznih področjih jezikoslovja in literarne vede.
Možnosti zaposlitve

Cilj študija je izoblikovati doktorande, ki pridobijo znanstveno poglobljeni uvid v slovenistične vsebine na področju jezika in književnosti, s posebnim poudarkom na jezikih v stiku, diskurzivnih študijih in žanrskosti literature ter na jezikih in književnostih v medkulturnih prostorih.

Doktorandi bodo lahko znanstveno, raziskovalno in pedagoško delovali in se zaposlili:

• v znanstvenih in visokošolskih ustanovah;
• v raziskovalnih institucijah in inštitutih,
• kot vodje projektov,
• v državnih, javnih, zasebnih in nevladnih ustanovah ter organizacijah,
• v medijih in službah za odnose z javnostmi,
• v gospodarstvu.

Moja dolgoletna želja, da bi se s pisanjem ukvarjala poklicno, se je uresničila. Do sedaj sem izdala tri knjige, dve kratkoprozni zbirki in roman. V prvi vrsti bi rekla, da sem se med študijem naučila kritično brati svoja besedila in jih piliti. Veliko znanja sem pridobila na področju naratologije in pripovednih tehnik in kako jih uporabljati. Znanja pa ne uporabljam le pri svojem pisanju, temveč tudi pri vodenju delavnic kreativnega pisanja, torej ga na nek način delim naprej. Poleg kreativnega pisanja pa sem med študijem na FHŠ pridobila veliko znanja tudi na drugem področju, s katerim se poklicno ukvarjam, tj. lektoriranje. V sklopu modula kreativno pisanje smo imeli na voljo nekaj izbirnih predmetov iz študija slovenistike in med drugim sem izbrala tudi predmet Lektoriranje, kjer smo študenti oz. študentke pridobile zares veliko praktičnih izkušenj in znanja.

ANJA MUGERLI

Diplomantka študija Uprizoritvene študije in kreativno pisanje, pisateljica, Alumni ambasadorka FHŠ

Doktorski študijski programi

Skip to content