Zgodovina Evrope in Sredozemlja

Doktorski študijski program

Domov 5 Doktorski študij 5 Zgodovina Evrope in Sredozemlja

O študijskem programu

Cilj doktorskega študijskega programa »Zgodovina Evrope in Sredozemlja« je ponuditi strokovno, znanstveno in metodološko podporo doktorandom pri njihovem individualno zastavljenem študiju in raziskovalnem delu.

Študij je razdeljen na dve fazi:

  • organizirane oblike študija (predmeti s seminarji);
  • samostojno raziskovalno delo študenta in priprava doktorske disertacije.

Študenti uporabljajo sodobne metodološke pristope in koncepte v mednarodnem zgodovinopisju in njihovimi teoretskimi izhodišči, istočasno pa so jih sposobni presojati, samostojno uporabljati in nadgrajevati. Delo poteka na izvirnih arhivskih virih. Spodbuja se razvijanje novih znanj in inovativnih raziskovalnih pristopov. Doktorandi so usposobljeni za samostojno raziskovalno delo, glede na svojo specializacijo pa tudi na aplikativnih področjih procesov.

Predmetnik

Opisi predmetov

Oddelek

Informacije o študijskem programu

Naziv in raven kvalifikacije

doktor / doktorica znanosti (dr.)

10 (SOK), 8 (EOK), tretja stopnja

Trajanje in kreditne točke

Program traja 3 leta, študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

Študijsko področje (KLASIUS-P-16)

0222 zgodovina in arheologija

Vpisni pogoji

V doktorski študijski program Zgodovina Evrope in Sredozemlja se lahko vpiše:

a) kdor je diplomiral na študijskem programu 2. stopnje;

b) kdor je diplomiral na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program sprejet pred 11. 6. 2004);

c) kdor je diplomiral na enovitem magistrskem programu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS in je trajal 5 let;

d) kdor je diplomiral na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (50 %) in ocena zaključnega dela (50 %).

Obveznosti izbirnega izpita se lahko v obsegu do 30 % nadomestijo z dosežki na znanstvenem in strokovnem področju, ki so razvidni iz vloge kandidata za vpis na študij (osnovni podatki o kandidatu).

Ocenjevanje in napredovanje

Načini ocenjevanja, oblike ter deleži posameznih sestavnih delov ocene preverjanja se določajo na podlagi didaktičnih zahtev posameznih predmetov in so opisani v učnih načrtih predmetov. K možnim oblikam preverjanja se prištevajo: končno ocenjevanje (pisni ali ustni izpit ali oboje), krajši pisni izdelki, daljši pisni izdelki, kolokviji, javni nastopi ali predstavitve, sodelovanje na kontaktnih urah idr. Ocenjevanje poteka v najstrožji zavezanosti profesionalni etiki. Pri priznavanju opravljenih obveznostih pri posameznih predmetih se upošteva naslednja lestvica ocen, ki je primerljiva z ECTS ocenjevalno lestvico:

  • 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), ECTS A
  • 9 – prav dobro (nadpovprečno dobro znanje), ECTS B
  • 8 – prav dobro (zelo dobro znanje z odpravljivimi napakami), ECTS C
  • 7 – dobro (dobro znanje z nekaterimi napakami), ECTS D
  • 6 – zadostno (znanje ustreza minimalnim zahtevam), ECTS E
  • od 5 do 1 – nezadostno (znanje ne ustreza zahtevam), ECTS FX
Pridobljene kompetence in znanja

Cilj doktorskega študijskega programa je ponuditi strokovno, znanstveno in metodološko podporo doktorandom pri njihovem individualno zastavljenem študiju in raziskovalnem delu.

Splošne kompetence:

  • usposobljenost za vodenje najzahtevnejših znanstvenoraziskovalnih projektov;
  • sposobnost implementacije inovativnega znanja; raziskave bodo prispevale k napredku znanstvene odličnosti stroke na regionalni, državni in evropski ravni ter pripomogle k ustvarjanju na družbe znanja in prenosa znanja v gospodarstvo;
  • razvijanje generičnih in transferičnih spretnostih (usposobljenost za timsko delo in medinstitucionalno povezovanje, vodstvene funkcije, časovni in karierni management ter management materialnih in človeških virov);
  • sposobnost etične refleksije in poznavanje principov intelektualne lastnine;
  • samostojnost v svojem raziskovalnem in znanstvenem delu ter učinkovitost v timskem raziskovalnem delu.

Predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost razvijanja posameznih zgodovinskih konceptov in metodologij;
  • sposobnost predstavitve znanstvenih izsledkov v obliki monografije, objav v domačih in mednarodnih znanstvenih periodičnih publikacijah ter v projektih;
  • sposobnost prenosa rezultatov raziskovalnega dela v družbo, zlasti v sklopu raziskovalnih in kulturnih ustanov ter na področju medkulturnega dialoga, kulturne dediščine in kulturnega turizma;
  • sposobnost samostojnega vrednotenja in presojanja rezultatov ter samostojnega prispevka k razvoju znanosti na posameznih področjih historiografije;
  • sposobnost implementacije rezultatov za uresničevanje družbe znanja.
Možnosti zaposlitve

Doktorandi so usposobljeni za samostojno raziskovalno delo, glede na svojo specializacijo pa tudi na aplikativnih področjih. Študijski program doktorandom odpira možnosti za delo v znanstvenih in univerzitetnih ustanovah ter zavodih na področju kulture; spodbuja pa tudi kreativno prenašanje znanj v prakso.

Možni poklici doktorandov:

  • Zaposleni v znanstvenih in visokošolskih ustanovah;
  • Zaposleni v raziskovalnih institucijah in inštitutih;
  • Vodja projektov;
  • Zaposleni v državnih, javnih, zasebnih in nevladnih ustanovah ter organizacijah;
  • Zaposleni v medijih in službah za odnose z javnostmi;
  • Zaposleni v gospodarstvu.

Doktorski študijski programi

Skip to content