Zgodovina Evrope in Sredozemlja

Cilj doktorskega študijskega programa »Zgodovina Evrope in Sredozemlja« je ponuditi strokovno, znanstveno in metodološko podporo doktorandom pri njihovem individualno zastavljenem študiju in raziskovalnem delu.

Študij je razdeljen na dve fazi:

• organizirane oblike študija (predmeti s seminarji);
• samostojno raziskovalno delo študenta in priprava doktorske disertacije.

Študenti uporabljajo sodobne metodološke pristope in koncepte v mednarodnem zgodovinopisju in njihovimi teoretskimi izhodišči, istočasno pa so jih sposobni presojati, samostojno uporabljati in nadgrajevati. Delo poteka na izvirnih arhivskih virih. Spodbuja se razvijanje novih znanj in inovativnih raziskovalnih pristopov. Doktorandi so usposobljeni za samostojno raziskovalno delo, glede na svojo specializacijo pa tudi na aplikativnih področjih procesov.

doktor / doktorica znanosti (dr.)

10 (SOK), 8 (EOK), tretja stopnja

Program traja 3 leta, študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

V doktorski študijski program Zgodovina Evrope in Sredozemlja se lahko vpiše:

a) kdor je diplomiral na študijskem programu 2. stopnje;

b) kdor je diplomiral na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program sprejet pred 11. 6. 2004);

c) kdor je diplomiral na enovitem magistrskem programu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS in je trajal 5 let;

d) kdor je diplomiral na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (50 %) in ocena zaključnega dela (50 %).

Obveznosti izbirnega izpita se lahko v obsegu do 30 % nadomestijo z dosežki na znanstvenem in strokovnem področju, ki so razvidni iz vloge kandidata za vpis na študij (osnovni podatki o kandidatu).

0222 zgodovina in arheologija

Načini ocenjevanja, oblike ter deleži posameznih sestavnih delov ocene preverjanja se določajo na podlagi didaktičnih zahtev posameznih predmetov in so opisani v učnih načrtih predmetov. K možnim oblikam preverjanja se prištevajo: končno ocenjevanje (pisni ali ustni izpit ali oboje), krajši pisni izdelki, daljši pisni izdelki, kolokviji, javni nastopi ali predstavitve, sodelovanje na kontaktnih urah idr. Ocenjevanje poteka v najstrožji zavezanosti profesionalni etiki. Pri priznavanju opravljenih obveznostih pri posameznih predmetih se upošteva naslednja lestvica ocen, ki je primerljiva z ECTS ocenjevalno lestvico:

• 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), ECTS A
• 9 – prav dobro (nadpovprečno dobro znanje), ECTS B
• 8 – prav dobro (zelo dobro znanje z odpravljivimi napakami), ECTS C
• 7 – dobro (dobro znanje z nekaterimi napakami), ECTS D
• 6 – zadostno (znanje ustreza minimalnim zahtevam), ECTS E
• od 5 do 1 – nezadostno (znanje ne ustreza zahtevam), ECTS FX