diplomant komuniciranja in medijev (UN) oz. diplomantka komuniciranja in medijev (UN); okrajšava: dipl. kom. in medij. (UN)

7 (SOK), 6 (EOK), prva stopnja

Program traja 3 leta (6 semestrov), študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

0312 politologija, odnosi posameznik-družba-država

V univerzitetni študijski program prve stopnje Komuniciranje in mediji se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: sociologija, psihologija, filozofija, zgodovina, informatika, računalništvo, ekonomija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

kandidati iz točk a) in c ) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu 70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk;

kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu 30 % točk.

V univerzitetni študijski program prve stopnje Komuniciranje in mediji se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v enem od štiriletnih srednješolskih programov, ki se:
– po klasifikaciji KLASIUS-P-16 uvršča v široko področje 02 ali 03; ali
– po klasifikaciji FORD 5; ali
– po klasifikaciji ARRS 5; ali
– po klasifikaciji CERIF S;

in izpit iz enega od predmetov splošne mature: sociologija, psihologija, filozofija, zgodovina, informatika, računalništvo, ekonomija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Takšni pogoji za vpis so bili določeni glede na določbo 38. člena Zakona o visokem šolstvu, da mora biti program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja kot univerzitetni študijski program, v katerega se vpisujete. V prevajalniku programov https://www.upr.si/si/studij–vpis/dodiplomski-studij/prevajalnik-srednjesolskih-in-univerzitetnih-programov/  lahko enostavno preverite skladnost univerzitetnega študijskega programa UP z vašim srednješolskim strokovnim ali poklicno-tehniškim programom.  

Prijavni roki so objavljeni v točki »1.3. Prijava za vpis v višji letnik (po merilih za prehode oziroma pod pogoji za hitrejše napredovanje)«, način prijave pa v točki »3. Način prijave« Skupnih določb razpisa.

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;

študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete. Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Načini ocenjevanja, oblike ter deleži posameznih sestavnih delov ocene preverjanja se določajo na podlagi didaktičnih zahtev posameznih predmetov in so opisani v učnih načrtih predmetov. K možnim oblikam preverjanja se prištevajo: končno ocenjevanje (pisni ali ustni izpit ali oboje), krajši pisni izdelki, daljši pisni izdelki, kolokviji, javni nastopi ali predstavitve, sodelovanje na kontaktnih urah idr. Ocenjevanje poteka v najstrožji zavezanosti profesionalni etiki. Pri priznavanju opravljenih obveznostih pri posameznih predmetih se upošteva naslednja lestvica ocen, ki je primerljiva z ECTS ocenjevalno lestvico:

• 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), ECTS A
• 9 – prav dobro (nadpovprečno dobro znanje), ECTS B
• 8 – prav dobro (zelo dobro znanje z odpravljivimi napakami), ECTS C
• 7 – dobro (dobro znanje z nekaterimi napakami), ECTS D
• 6 – zadostno (znanje ustreza minimalnim zahtevam), ECTS E
• od 5 do 1 – nezadostno (znanje ne ustreza zahtevam), ECTS FX

Napredovanje

Pogoj za napredovanje v višji letnik je, da študent opravi študijske obveznosti v obsegu 48 ECTS vpisanega letnika. Za vpis v tretji letnik mora imeti poleg tega opravljene tudi vse študijske obveznosti prvega letnika. Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere vsaj 30 ECTS vpisanega letnika. Tretjega letnika ni možno ponavljati. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do konca naslednjega študijskega leta.

Študijski program 1. stopnje Komuniciranje in mediji omogoča seznanjenost diplomantov s temeljnimi disciplinarnimi poudarki, ki so značilni za področja komunikologije in medijskih študijev. Poudarek je na spoznavanju pristopov k proučevanju komuniciranja ter strukturnih elementov medijskih sistemov in informacijskih mrež. Diplomanti pridobijo sposobnost razumevanja temeljnih komunikacijskih procesov, procesov oblikovanja informacij, načinov njihovega predvajanja, medijskih vplivov na obveščenost, vidike medijske produkcije in potrošnje, medijskih učinkov in rab, vloge medijev pri oblikovanju političnih izbir in drugih področij mediatiziranega človekovega življenja v lokalnem in globalnem okviru. Obvladajo temeljne metode kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja s področja komuniciranja in medijev.

Diplomanti razvijejo splošne raziskovalne in strokovne spretnosti, program ustvari temelje za nadaljnje izobraževanje. S poudarkom na sposobnosti profesionalne komunikacijske artikuliranosti, sodelovanja v diskusijah, seminarskem delu, kritičnem razmišljanju, medijske pismenosti ter sposobnost smiselne uporabe teoretskih razmislekov, konceptov in argumentacij v komunikacijski in medijski praksi. Diplomanti se usposobijo za delovanje v sodobni komunicirajoči družbi in za razumevanje glavnih problemov in izzivov komuniciranja in medijev v prihodnosti.

Temeljni cilji študijskega programa so:

• izoblikovati diplomante in diplomantke s področja komuniciranja in medijev
• posredovati temeljne vsebinske in disciplinarne poudarke, ki so značilni za komunikacijske in medijske študije
• posredovati temeljne teorije, koncepte, modele in pristope za razumevanje in proučevanje temeljnih komunikacijskih procesov v družbi ter strukturnih elementov medijskih sistemov, informacijskih mrež in tehnologij
• posredovati ustrezen znanstveni aparat za kritično refleksijo in tematizacijo problemov komuniciranja in medijev
• usposobiti študente za prenos in uporabo teoretskega znanja v komunikacijski in medijski praksi, za kompetentno nastopanje v strokovni javnosti in sporazumevanje s sorodnimi strokami
• posredovati ustrezen strokovni aparat za delo v komunikacijskem in medijskem sektorju
• razviti sposobnost samostojnega in strokovnega upravljanja in vodenja dela in nalog ter komunikacijskih in medijskih projektov

Splošne kompetence:

• sposobnost mišljenja in vrednotenja temeljnih komunikacijskih procesov in medijskih pojavov z vidika komunikacijskih in medijskih študijev
• poznavanje osnovnih tematik, problemov, konceptov, metod, pristopov in perspektiv s področja komunikacijskih in medijskih študijev ter z njimi prepletenih humanističnih ved,
• sposobnost uporabe interdisciplinarnih znanj za delo na področju analize in interpretacije komunikacijskih procesov in medijskih pojavov v sodobni družbi,
• sposobnost kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja komuniciranja in medijev,
• sposobnost uporabe različnih disciplinarnih pristopov pri obravnavi problemov,
• sposobnost oblikovanja, artikulacije in argumentacije pertinentnih strokovnih stališč in etičnih drž
• sposobnost kritičnega vrednotenja, preverjanja in interpretiranja informacij s področja komuniciranja in medijev,
• sposobnost primerjanja teorije in prakse ter prenosa teorije v prakso,
• sposobnost oblikovanja samostojnih pisnih in avdiovizualnih izdelkov,
  sposobnost načrtovanja, organizacije, vodenja in izvedbe projektnih nalog.

Predmetno-specifične kompetence:

• poznavanje komunikoloških, zgodovinskih, filozofskih, psiholoških in politoloških vidikov komuniciranja in medijev
• znanje tujega jezika s strokovno terminologijo iz področij komunikacijskih in medijskih študijev
• poznavanje metodoloških orodij za raziskovanje komuniciranja in medijev ter sposobnost analiziranja medijskih vsebin
• poznavanje osnov medijske produkcije in oblikovanja različnih novinarskih in sorodnih medijskih izdelkov
• poznavanje osnov trženja in tržnega komuniciranja
• poznavanje osnov družbene teorije
• poznavanje osnov teorije javnosti in javnega mnenja
• sposobnost absolviranja in aktualiziranja znanj na študijski praksi
• poznavanje osnov raziskovanja občinstev
• poznavanje politične ekonomije komuniciranja
• poznavanje osnov komuniciranja v politiki
• poznavanje tehnoloških podlag komuniciranja in distribuiranja informacij
• poznavanje osnov medkulturnega komuniciranja
• sposobnost digitalnega ustvarjanja vsebin

Diplomanti so usposobljeni za delovanje in zaposlitev v vseh tistih okoljih, kjer je potrebno poznavanje komunikacijskih in medijskih pojavov, problemov in procesov, tako na lokalni, regionalni, nacionalni, mednarodni in globalni ravni.

Diplomanti so usposobljeni za delo na področju komunikacijskih storitev (upravljanje komuniciranja, tržno komuniciranje, odnosi z javnostmi, organizacijsko delo na področju komuniciranja in medijev, komunikacijsko planiranje, vodenje formalnih in neformalnih komunikacijskih procesov, marketinške strategije v medijih, oglaševanje, oblikovanje strategij javne promocije, reševanje konfliktov in mediacija, vodenje skupin, usklajevanje projektnih skupin, javno nastopanje), medijske produkcije in publicistike (novinarstvo, uredniško delo, produkcija drugih medijskih vsebin, multimedijsko oblikovanje), svetovanja (na področju tržnega komuniciranja v javnem in zasebnem sektorju, na področju medijskega planiranja, na področju oglaševanja, na področju oblikovanja javne podobe zasebnih in pravnih subjektov, na področju raziskovanja občinstev, na ostalih področjih za posamezne medije, javnosti ali vrste specialnega komuniciranja) in raziskovanja (analitika medijskih procesov, raziskava komunikacijskih procesov, monitoring medijskih vsebin, analitika javnega predstavljanja, raziskava medijske konzumacije).

Diplomanti komuniciranja in medijev so lahko publicisti, novinarji, uredniki, sodelavci razvojnih oddelkov, tehnični sodelavci na področju komunikacijskih storitev, svetovalci na področju medijskega menedžmenta, specialisti za tržno komuniciranje ali odnose z javnostmi, medijski analitiki in raziskovalci medijev. Zaposlitev lahko najdejo v medijskih hišah, zasebnih podjetjih, raziskovalnih ustanovah, javnih institucijah, nevladnih organizacijah, društvih, mednarodnih organizacijah, založništvu, kulturnih ustanovah, turizmu in drugih panogah.

Lahko se zaposlijo kot:

• Strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje
• Strokovnjaki za odnose z javnostmi
• Menedžerji za oglaševanje in odnose z javnostmi
• Menedžerji za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo
• Novinarji
• Organizatorji konferenc in dogodkov
• Grafični in multimedijski oblikovalci