Magister profesor / magistrica profesorica zgodovine (mag. prof. zgo.) in …

8 (SOK), 7 (EOK), druga stopnja

2 leti, 120 kreditnih točk (ECTS)

Pogoj za vpis v 1. letnik študijskega programa je:

a) diploma s področja zgodovine na študijskem programu 1. stopnje; ali

b) diploma z drugih strokovnih področij na študijskem programu 1. stopnje, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

c) diploma z drugih strokovnih področij na univerzitetnem študijskem programu oziroma specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetem pred 11. 6. 2004, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja oz. z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

d) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme Senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete.

Vpisna mesta

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;
• študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

Študijski program usposobi magistranda za učinkovit prenos geografskega znanja in veščin učencem in dijakom osnovnih in srednjih šol. Magistrand po končanju študijskega programa obvlada temeljno znanje fizične, družbene in regionalne geografije, metode posredovanja geografskega znanja in usmerjanja geografskega raziskovalnega dela. Magistrand pridobljena znanja ne le prenaša na učence, ampak s sposobnostjo dopolnjevanja znanj in iskanja aktualnih in relevantnih tem ter sposobnostjo kreativnega prilagajanja učnega procesa geografskim vsebinam v učencih vzbuja zanimanje za geografske problematike in učence vključuje v aktivno sodelovanje pri pouku geografije.

Magistrand je sposoben za delo v raziskovalnih institucijah in na raziskovalnih in aplikativnih projektih. Splošne in predmetno-specifične kompetence, ki jih pridobi diplomant, odpirajo možnosti zaposlitve povsod tam, kjer sta potrebna široka razgledanost in poznavanje osnovnih družbenih procesov, torej v delovnih okoljih na občinskem, regijskem, državnem in mednarodnem nivoju, ki se ukvarjajo s planiranjem razvoja, upravljanjem z naravno in kulturno dediščino, varovanjem krajine ter v zasebnih podjetjih, ki se ukvarjajo s podobnimi tematikami.
Dvopredmetna smer izobražuje učitelje zgodovine in geografije za delo v osnovnih in srednjih šolah.

Možni poklici diplomantov:

• Novinar in komentator;
• Arhivist in muzealec;
• Samostojni delavec v kulturi;
• Asistent v raziskovalnih institucijah;
• Učitelj/profesor zgodovine v osnovnih in srednjih šolah.