Komuniciranje in mediji

Študijski program 1. stopnje Komuniciranje in mediji omogoča seznanjenost diplomantov s temeljnimi disciplinarnimi poudarki, ki so značilni za področja komunikologije in medijskih študijev. Poudarek je na spoznavanju pristopov k proučevanju komuniciranja ter strukturnih elementov medijskih sistemov in informacijskih mrež. Diplomanti pridobijo sposobnost razumevanja temeljnih komunikacijskih procesov, procesov oblikovanja informacij, načinov njihovega predvajanja, medijskih vplivov na obveščenost, vidike medijske produkcije in potrošnje, medijskih učinkov in rab, vloge medijev pri oblikovanju političnih izbir in drugih področij mediatiziranega človekovega življenja v lokalnem in globalnem okviru. Obvladajo temeljne metode kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja s področja komuniciranja in medijev.

Diplomanti razvijejo splošne raziskovalne in strokovne spretnosti, program ustvari temelje za nadaljnje izobraževanje. S poudarkom na sposobnosti profesionalne komunikacijske artikuliranosti, sodelovanja v diskusijah, seminarskem delu, kritičnem razmišljanju, medijske pismenosti ter sposobnost smiselne uporabe teoretskih razmislekov, konceptov in argumentacij v komunikacijski in medijski praksi. Diplomanti se usposobijo za delovanje v sodobni komunicirajoči družbi in za razumevanje glavnih problemov in izzivov komuniciranja in medijev v prihodnosti.

Temeljni cilji študijskega programa so:

• izoblikovati diplomante in diplomantke s področja komuniciranja in medijev
• posredovati temeljne vsebinske in disciplinarne poudarke, ki so značilni za komunikacijske in medijske študije
• posredovati temeljne teorije, koncepte, modele in pristope za razumevanje in proučevanje temeljnih komunikacijskih procesov v družbi ter strukturnih elementov medijskih sistemov, informacijskih mrež in tehnologij
• posredovati ustrezen znanstveni aparat za kritično refleksijo in tematizacijo problemov komuniciranja in medijev
• usposobiti študente za prenos in uporabo teoretskega znanja v komunikacijski in medijski praksi, za kompetentno nastopanje v strokovni javnosti in sporazumevanje s sorodnimi strokami
• posredovati ustrezen strokovni aparat za delo v komunikacijskem in medijskem sektorju
• razviti sposobnost samostojnega in strokovnega upravljanja in vodenja dela in nalog ter komunikacijskih in medijskih projektov

Splošne kompetence:

• sposobnost mišljenja in vrednotenja temeljnih komunikacijskih procesov in medijskih pojavov z vidika komunikacijskih in medijskih študijev
• poznavanje osnovnih tematik, problemov, konceptov, metod, pristopov in perspektiv s področja komunikacijskih in medijskih študijev ter z njimi prepletenih humanističnih ved,
• sposobnost uporabe interdisciplinarnih znanj za delo na področju analize in interpretacije komunikacijskih procesov in medijskih pojavov v sodobni družbi,
• sposobnost kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja komuniciranja in medijev,
• sposobnost uporabe različnih disciplinarnih pristopov pri obravnavi problemov,
• sposobnost oblikovanja, artikulacije in argumentacije pertinentnih strokovnih stališč in etičnih drž
• sposobnost kritičnega vrednotenja, preverjanja in interpretiranja informacij s področja komuniciranja in medijev,
• sposobnost primerjanja teorije in prakse ter prenosa teorije v prakso,
• sposobnost oblikovanja samostojnih pisnih in avdiovizualnih izdelkov,
  sposobnost načrtovanja, organizacije, vodenja in izvedbe projektnih nalog.

Predmetno-specifične kompetence:

• poznavanje komunikoloških, zgodovinskih, filozofskih, psiholoških in politoloških vidikov komuniciranja in medijev
• znanje tujega jezika s strokovno terminologijo iz področij komunikacijskih in medijskih študijev
• poznavanje metodoloških orodij za raziskovanje komuniciranja in medijev ter sposobnost analiziranja medijskih vsebin
• poznavanje osnov medijske produkcije in oblikovanja različnih novinarskih in sorodnih medijskih izdelkov
• poznavanje osnov trženja in tržnega komuniciranja
• poznavanje osnov družbene teorije
• poznavanje osnov teorije javnosti in javnega mnenja
• sposobnost absolviranja in aktualiziranja znanj na študijski praksi
• poznavanje osnov raziskovanja občinstev
• poznavanje politične ekonomije komuniciranja
• poznavanje osnov komuniciranja v politiki
• poznavanje tehnoloških podlag komuniciranja in distribuiranja informacij
• poznavanje osnov medkulturnega komuniciranja
• sposobnost digitalnega ustvarjanja vsebin

Diplomanti so usposobljeni za delovanje in zaposlitev v vseh tistih okoljih, kjer je potrebno poznavanje komunikacijskih in medijskih pojavov, problemov in procesov, tako na lokalni, regionalni, nacionalni, mednarodni in globalni ravni.

Diplomanti so usposobljeni za delo na področju komunikacijskih storitev (upravljanje komuniciranja, tržno komuniciranje, odnosi z javnostmi, organizacijsko delo na področju komuniciranja in medijev, komunikacijsko planiranje, vodenje formalnih in neformalnih komunikacijskih procesov, marketinške strategije v medijih, oglaševanje, oblikovanje strategij javne promocije, reševanje konfliktov in mediacija, vodenje skupin, usklajevanje projektnih skupin, javno nastopanje), medijske produkcije in publicistike (novinarstvo, uredniško delo, produkcija drugih medijskih vsebin, multimedijsko oblikovanje), svetovanja (na področju tržnega komuniciranja v javnem in zasebnem sektorju, na področju medijskega planiranja, na področju oglaševanja, na področju oblikovanja javne podobe zasebnih in pravnih subjektov, na področju raziskovanja občinstev, na ostalih področjih za posamezne medije, javnosti ali vrste specialnega komuniciranja) in raziskovanja (analitika medijskih procesov, raziskava komunikacijskih procesov, monitoring medijskih vsebin, analitika javnega predstavljanja, raziskava medijske konzumacije).

Diplomanti komuniciranja in medijev so lahko publicisti, novinarji, uredniki, sodelavci razvojnih oddelkov, tehnični sodelavci na področju komunikacijskih storitev, svetovalci na področju medijskega menedžmenta, specialisti za tržno komuniciranje ali odnose z javnostmi, medijski analitiki in raziskovalci medijev. Zaposlitev lahko najdejo v medijskih hišah, zasebnih podjetjih, raziskovalnih ustanovah, javnih institucijah, nevladnih organizacijah, društvih, mednarodnih organizacijah, založništvu, kulturnih ustanovah, turizmu in drugih panogah.

Lahko se zaposlijo kot:

• Strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje
• Strokovnjaki za odnose z javnostmi
• Menedžerji za oglaševanje in odnose z javnostmi
• Menedžerji za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo
• Novinarji
• Organizatorji konferenc in dogodkov
• Grafični in multimedijski oblikovalci

Navodila za opravljanje obvezne študijske prakse