Slovenistika

Cilj študijskega programa je izoblikovanje diplomantov s splošno slovenistično izobrazbo, kar pomeni, da si pridobijo strokovno in poglobljeno znanje o razvoju in sedanjem stanju slovenskega jezika, književnosti in na tej podlagi, tudi kulture. Ob tem pa se usposobijo tudi za poklicno delovanje kot lektorji oziroma za delo v založništvu ali se pripravijo za nadaljevanje študija na pedagoškem drugostopenjskem študiju.

Splošne kompetence

Samostojen študij
Usposobljenost za samostojen študij, presoja ter razlaganje in vrednotenje sodobnih slovenskih jezikovnih in literarnih pojavov ter jezikoslovnih in literarnih tokov v evropskem in svetovnem družbenem kontekstu.

Samostojna uporaba slovenističnih in drugih virov
Usposobljenost za samostojno uporabo slovenističnih in drugih virov ter literature za teoretično in praktično delo na področju slovenistike ter širše.

Zmožnost kritične presoje
Zmožnost kritične presoje virov in informacij oziroma jezikovnih in literarnih pojavov in v tem smislu sposoben oblikovati samostojno pisno besedilo (strokovni oziroma poljudni članek, referat, razprava itd.).

Obvladovanje slovenistične stroke
Obvlada osnovno filozofijo, dileme in perspektive slovenistične stroke ter slovenistične raziskovalne in interpretativne metode.

Interdisciplinarnost
Usposobljenost za spoznavanje in interdisciplinarno uporabo slovenistiki sorodnih ved in študijskih področij.

Kritična presoja ter reševanje strokovnih in praktičnih vprašanj
Usposobljenost za kritično presojo in reševanje strokovnih in praktičnih vprašanj s področja slovenske jezikovne in kulturne politike v sodobni slovenski družbi in tudi širše.

Predmetno-specifične kompetence

Poglobljeni vpogled v slovenski jezik
Strokovno poglobljeni vpogled v pretekli in sodobni razvoj ter stanje slovenskega jezika ob ustreznem poznavanju jezikoslovnih teorij 20. stoletja in soočanju slovenskega jezika s slovanskimi, romanskimi in germanskimi jezikovnimi pojavi.

Pregled slovenske književnosti
Pregled slovenske književnosti v njenem razvoju od začetkov do neposredne sodobnosti ob ustreznem poznavanju svetovne književnosti in literarne teorije.

Poznavanje ključnih prelomnic v zgodovini slovenskega jezika in književnosti
Poznavanje ključnih prelomnic v zgodovini tako slovenskega jezika kot književnosti z ozirom na ključne kulturno-umetniške tokove Evrope in Sredozemlja.

Jezikovne, literarne in druge kulturološke posebnosti slovenskih obmejnih in kulturno stičnih področij
Razumevanje jezikovnih, literarnih in drugih kulturoloških posebnosti slovenskih obmejnih in kulturno stičnih področij, s posebnim poudarkom na prostoru med Alpami in Jadranom.

Ključni elementi slovenske kulture
Poznavanje nekaterih ključnih elementov slovenske kulture z zgodovinskih, geografskih in antropoloških oz. kulturoloških vidikov.

Nova raziskovalna področja jezikoslovja in književnosti
Poznavanje nekaterih novih raziskovalnih področij na jezikovnem in literarnem področju, ki še posebej poudarjajo družbeno razsežnost in vpetost slovenske književnosti v sodobno družbo.

Samostojna uporaba virov
Sposobnost za samostojno uporabo zgodovinskih, teoretičnih in materialnih virov ter informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju slovenistike oziroma, točneje, jezikoslovja, literarne zgodovine in literarne teorije.

Študijski program študentom poleg splošne slovenistične izobrazbe s področja jezika in književnosti ponuja tudi uporabna znanja. Z obveznimi predmeti v tretjem letniku se izobrazijo za lektoriranje, poučevanje slovenščine za tujce in delovanje na področju namiznega založništva.

Študij poteka v manjših skupinah, je prilagojen posamezniku, poteka pa tudi na terenu. Študenti sodelujejo pri projektih, udejstvujejo pa se lahko tudi v novinarskem delu ali kot napovedovalci v medijskih hišah, kot sta Radio Slovenija (Koper) in Radio Capris.

Diplomantje bodo lahko delovali kot pisci besedil, moderatorji, lektorji, novinarji, uredniki ali oblikovalci tiskovin in učitelji slovenščine za tujce v:

• časopisnih, televizijskih in radijskih uredništvih,
• v namiznem in digitalnem založništvu,
• v klasičnem založništvu, oglaševalskih agencijah, kulturnih ustanovah (npr. v gledališču, knjižnicah …),
• v turizmu in drugih gospodarskih panogah,
• kot predstavniki za stike z javnostmi,
• v jezikovnih šolah
• za učiteljsko delo v osnovnih in srednjih šolah (ob ustreznem nadaljevanju študija na drugostopenjskem programu).