diplomirani geograf (UN) in … oz. diplomirana geografinja (UN) in …; okrajšava: dipl. geog. (UN) in …

7 (SOK), 6 (EOK), prva stopnja

Program traja 3 leta, študent pridobi 90 ECTS (30 za letnik).

0314 sociologija in študiji kultur

0532 geoznanosti

V univerzitetni dvopredmetni študijski program Geografija se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

kandidati iz točk a) in c) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu 70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk;

kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu 30 % točk.

Prijavni roki so objavljeni v točki »1.3. Prijava za vpis v višji letnik (po merilih za prehode oziroma pod pogoji za hitrejše napredovanje)«, način prijave pa v točki »3. Način prijave« Skupnih določb razpisa.

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;

študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete. Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Na dvopredmetni študijski smeri programa 1. stopnje Geografija študenti pridobijo sposobnost, da obvladujejo temeljne geografske procese in probleme, s poudarkom na razumevanju sodobnih družbenih sprememb, kulturne in pokrajinske različnosti, prepletanju lokalnosti in globalnosti. Obvladujejo temeljne metode kvalitativnega in kvantitativnega oziroma sintetično-analitičnega geografskega raziskovanja, tudi s pomočjo geografskih informacijskih sistemov.

S poudarkom na artikuliranosti, sodelovanju v diskusijah, seminarskem delu, kritičnem pristopu, pismenosti ter povzemanju in prezentaciji tekstov študentke in študenti razvijajo spretnosti, ki jim ne pomagajo samo pri teoretičnem razmišljanju in argumentiranju, temveč so uporabne tudi v praksi, s tem pa povečujejo tudi njihovo usposobljenost in zaposljivost.

Splošne kompetence na dvopredmetnem študijskem programu Geografija:

• sposobnost opažanja in sposobnost interpretativne povezave med terenskim in teoretičnim proučevanjem prostorskih pojavov,
• sposobnost komunikacije in usposobljenost za strokovno pismenost in kritično
• preverjanje pisnih virov,
• uporabna interdisciplinarna znanja za delo na področju analize, interpretacije in usmerjanja naravnih, družbenih in prostorskih pojavov in procesov,
• obvladovanje kvalitativnih (analiza besedil, zbiranje pripovedi informatorjev na terenu, pol/ne/strukturirani intervjuji, idr.) in kvantitativnih metod raziskovanja (telefonsko, terensko, spletno, pisno anketiranje, analiza socialnih omrežij analitično in kompleksno obvladovanje kartografskih in statističnih metod v povezavi z računalniško podprtimi geografskimi informacijskimi sistemi idr.),
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, kritična presoja in sposobnost oblikovanja samostojnih pisnih besedil (člankov, referatov, razprav itn.),
• sposobnost povezovanja in posredovanja informacij (interpretirati, kontekstualizirati in sintetizirati informacijo in jo narediti razumljivo širši javnosti),
• usposobljenost za kritično presojo aktualnih naravnih, družbenih in političnih procesov, razlaganje in vrednotenje naravnih in družbenih fenomenov,
• zavezanost profesionalni etiki in razvijanje kritične presoje, ki pripomore k objektivnosti doseženih rezultatov.

Predmetno-specifične kompetence na dvopredmetnem študijskem programu Geografija:

• vpogled v razvoj geografske vede in soodvisnosti med različnimi družbenimi in prostorskimi sistemi,
• znanje in razumevanje temeljev družbene in fizične geografije in njenih poddisciplin,
• znanje in razumevanje osnovnih značilnosti regionalne geografije sveta ter regionalne soodvisnosti, sorodnosti in različnosti,
• koherentno obvladovanje temeljnih znanj s področja metodologije geografskega raziskovanja ter sposobnost povezovanja le-teh z znanji z drugih področij,
• pregled nad raznovrstnostjo naravnih in družbenih okolij,
• pregled nad tematskimi sklopi, ki vsak s svojega vidika analizirajo družbeno in prostorsko soodvisnost na lokalni, regionalni, državni, makroregionalni in globalni ravni,
• osnovno obvladovanje analitično-interpretacijskih metod v geografiji,
• sposobnost umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst prostorskih študijev oziroma fizične, družbene in regionalne geografije,
• sposobnost razumevanja pestrosti in soodvisnosti najrazličnejših družbenih, kulturnih in naravnih prostorov,
• sposobnost tolmačenja procesov in pojavov v okviru naravnih in družbenih prostorov,
• sposobnost multidisciplinarnega in kompleksnega razumevanja pojavov in fenomenov v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostorskem, političnem, družbenem, ekonomskem, kulturnem in drugih kontekstih,
• veščino uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod pri razumevanju in usmerjanju soodvisnosti med človekom in njegovim družbenim in naravnim okoljem,
• razumevanje in pomoč pri reševanju problemov na področju ravnanja z naravnim okoljem, planiranja prostorskih in družbenih sistemov, demografskih, političnogeografskih in drugih.

Diplomanti se lahko zaposlijo na področjih, kjer je zaželeno poznavanje naravnih, družbenih in prostorsko razvojnih problemov, pojavov in procesov, kot so analitiki, načrtovalci, kartografi in strokovni delavci v:
 

• zasebnih in javnih ustanovah,
• državni in občinski upravi,
• načrtovalskih podjetjih,
• turizmu in drugih gospodarskih panogah.