• enopredmetna smer: magister komuniciranja in medijev / magistrica komuniciranja in medijev; okrajšava: mag. kom. in medij. / Master of Arts; abbreviation: M.A.
• dvopredmetna smer: magister komuniciranja in medijev in … / magistrica komuniciranja in medijev in … ; okrajšava: mag. kom. in medij. in … / Master of Arts; abbreviation: M.A.

Polni naslov za dvopredmetno smer je odvisen od vsakokratnega individualnega izbora drugega študijskega programa.

8 (SOK), 7 (EOK), druga stopnja

2 leti, 120 kreditnih točk (ECTS)

– enopredmetna smer
– dvopredmetna smer

Razpisuje se enopredmetna smer.

Pogoj za vpis v 1. letnik študijskega programa je:

a) diploma s področja humanistike ali družboslovja na študijskem programu 1. stopnje; ali

b) diploma s področja humanistike ali družboslovja na univerzitetnem študijskem programu oziroma specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004; ali

c) diploma z drugih strokovnih področij na študijskem programu 1. stopnje, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

d) diploma z drugih strokovnih področij na univerzitetnem študijskem programu oz. specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja oziroma z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

e) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečno oceno pri študiju prve stopnje.

Vpisna mesta

Študijski program se bo izvajal v primeru, da bo v 1. letnik vpisanih vsaj 5 študentov.

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;
• študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

v primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme Senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete.

Vpisna mesta

Magistrski študijski program Komuniciranje in mediji predstavlja nadgradnjo in logično nadaljevanje študija na prvi stopnji. Program ohranja teoretsko in metodološko jedro, ki ga predstavljajo medijski študiji, ter poudarek na humanistično-družboslovnih in tehnoloških vsebinah, pri čemer se teoretski poudarki dopolnjujejo s praktičnimi znanji.

Velik poudarek je v okviru programa namenjen zaposljivosti na trgu dela, pri čemer je za področje medijev značilna predvsem kriza tradicionalne medijske industrije. Ta se kaže v zatonu tradicionalnih medijev, odsotnosti zaupanja v novinarsko delo, upadu trajnih oblik zaposlenosti in v potrebi po novih znanjih, veščinah in kreativnih pristopih na področju medijev. Prehod od klasičnih množičnih medijev (tisk, radio, televizija) k novim tehnološkim medijem (splet, družbena/družabna omrežja, DIY skupnosti ipd.) zahteva vpeljavo vsebinsko novih področij, ki po eni strani terjajo razširitev koncepta medija, po drugi strani pa praktično delo na teh področjih. Cilj študijskega programa je študentkam in študentom ponuditi potrebne vsebine in praktična znanja, ki jim bodo v spremenjenih okoliščinah omogočila uspešno samostojno delovanje na področju komuniciranja in medijev.

Obenem je v okviru študijskega programa veliko pozornosti namenjene tudi kritičnemu premisleku o komuniciranju v sodobni družbi ter njegovi vlogi pri razumevanju, razlagi in konstruiranju sveta, v katerem živimo. Študijski program tako študentov in študentk ne bo zgolj usposobil za teoretsko in praktično delo na področju medijev, temveč tudi prispeval k njihovemu osebnemu razvoju ter nenazadnje oblikovanju avtonomnih kritično mislečih subjektov.

Temeljni cilji študijskega programa so:

• kvalitetno in celovito pokritje izvirno opredeljenega področja medijskih študijev, prepletenih s humanizmom
• posredovanje vrhunskega strokovnega znanja, ki je uporabno lahko v znanstvenem raziskovanje ali tudi v domeni aplikativnih znanosti oziroma uporabniških potreb
• samostojni in ustvarjalni študentje
• samoizpopolnjevanje učiteljev skozi nadgrajevanje in povezljivost študijskih vsebin
• mednarodna konkurenčnost študentov in učiteljev
• vrhunski študijski izdelki oziroma magistrske naloge

Splošne kompetence:

• sposobnost raziskovanje komuniciranja in komunikacijskih procesov, samostojno oblikovanje raziskovalnih problemov s področja množičnih medijev in izvajanje strokovnih oziroma raziskovalnih projektov
• sposobnost vključevanja v strokovno javnost in sposobnost kritičnega vrednotenja javnega razpravljanja javnih akterjev
• sposobnost kritičnega presojanja virov in informacij oziroma komunikacijskih procesov v družbi – in konkretno v medijih – in v tem smislu sposobnost samostojnega oblikovanja različnih besedil (strokovni oziroma poljudni članek, referat, razprava,…)
• poznavanje teorije in zgodovinskih specifičnosti trendov razvoja družbe, družbenih odnosov in konstelacij političnih sil v zgodovini na področju avdiovizualnih medijev
• usposobljenost za kritično novinarsko prakso, ki razkriva vlogo medijev in množičnega komuniciranja v utrjevanju spolne neenakopravnosti in neenake obravnave spolov
• usposobljenost za komuniciranje v političnem in ekonomskem sistemu
• usposobljenost za kritično presojo in reševanje strokovnih in praktičnih vprašanj s področja medijskega prava
• usposobljenost za opravljanje del, ki zahtevajo znanja o komunikacijskih procesih in/ali o produkciji medijskih vsebin

Predmetno-specifične kompetence:

• poznavanje osnovnih disciplinarnih znanj komunikološke znanosti
• poznavanje metodoloških orodij za raziskovanje množičnih medijev in družbenega komuniciranja
• sposobnost kritičnega analiziranja in raziskovanja medijskih vsebin
• poznavanje zgodovinskega razvoja množičnih medijev in zgodovinskih pravilnosti v njihovem delovanju, učinkovanju in institucionalnem strukturiranju
• poznavanje socialne in politične psihologije komuniciranja
• poznavanje teoretskih konceptov in praktičnega delovanja tiskanih medijev
• poznavanje teoretskih konceptov in praktičnega delovanja sodobne televizije
• obvladovanje javnega govorništva, debate, argumentacije in retoričnih spretnosti
• sposobnost kritičnega in jasnega izražanja v javnosti; publiciranja
• poznavanje osnovne pravne prakse s področja medijskega prava
• aktualne prakse oblikovanja medijskih vsebin

Magistrski študijski program Komuniciranje in mediji predstavlja nadgradnjo in logično nadaljevanje študija na prvi stopnji. Program ohranja teoretsko in metodološko jedro, ki ga predstavljajo medijski študiji, ter poudarek na humanistično-družboslovnih in tehnoloških vsebinah, pri čemer se teoretski poudarki dopolnjujejo s praktičnimi znanji.

Velik poudarek je v okviru programa namenjen zaposljivosti na trgu dela, pri čemer je za področje medijev značilna predvsem kriza tradicionalne medijske industrije. Ta se kaže v zatonu tradicionalnih medijev, odsotnosti zaupanja v novinarsko delo, upadu trajnih oblik zaposlenosti in v potrebi po novih znanjih, veščinah in kreativnih pristopih na področju medijev. Prehod od klasičnih množičnih medijev (tisk, radio, televizija) k novim tehnološkim medijem (splet, družbena/družabna omrežja, DIY skupnosti ipd.) zahteva vpeljavo vsebinsko novih področij, ki po eni strani terjajo razširitev koncepta medija, po drugi strani pa praktično delo na teh področjih. Cilj študijskega programa je študentkam in študentom ponuditi potrebne vsebine in praktična znanja, ki jim bodo v spremenjenih okoliščinah omogočila uspešno samostojno delovanje na področju komuniciranja in medijev.

Obenem je v okviru študijskega programa veliko pozornosti namenjene tudi kritičnemu premisleku o komuniciranju v sodobni družbi ter njegovi vlogi pri razumevanju, razlagi in konstruiranju sveta, v katerem živimo. Študijski program tako študentov in študentk ne bo zgolj usposobil za teoretsko in praktično delo na področju medijev, temveč tudi prispeval k njihovemu osebnemu razvoju ter nenazadnje oblikovanju avtonomnih kritično mislečih subjektov.

Možnosti zaposlitve

Magistri komuniciranja in medijev so lahko publicisti, novinarji, uredniki, sodelavci razvojnih oddelkov, tehnični sodelavci na področju komunikacijskih storitev, svetovalci na področju medijskega menedžmenta, specialisti za tržno komuniciranje ali odnose z javnostmi, medijski analitiki in raziskovalci medijev. Zaposlitev lahko najdejo v medijskih hišah, zasebnih podjetjih, raziskovalnih ustanovah, javnih institucijah, nevladnih organizacijah, društvih, mednarodnih organizacijah, založništvu, kulturnih ustanovah, turizmu in drugih panogah.

Možni poklici in ustanove, v katerih lahko delajo diplomanti

Magistri komuniciranja in medijev so usposobljeni za delovanje in zaposlitev v vseh tistih okoljih, kjer je potrebno poznavanje komunikacijskih in medijskih pojavov, problemov in procesov, tako na lokalni, regionalni, nacionalni, mednarodni in globalni ravni. Usposobljeni so za delo na področju komunikacijskih storitev (upravljanje komuniciranja, tržno komuniciranje, odnosi z javnostmi, organizacijsko delo na področju komuniciranja in medijev, komunikacijsko planiranje, vodenje formalnih in neformalnih komunikacijskih procesov, marketinške strategije v medijih, oglaševanje, oblikovanje strategij javne promocije, reševanje konfliktov in mediacija, vodenje skupin, usklajevanje projektnih skupin, javno nastopanje), medijske produkcije in publicistike (novinarstvo, uredniško delo, produkcija drugih medijskih vsebin, multimedijsko oblikovanje), svetovanja (na področju tržnega komuniciranja v javnem in zasebnem sektorju, na področju medijskega planiranja, na področju oglaševanja, na področju oblikovanja javne podobe zasebnih in pravnih subjektov, na področju raziskovanja občinstev, na ostalih področjih za posamezne medije, javnosti ali vrste specialnega komuniciranja) in raziskovanja (analitika medijskih procesov, raziskava komunikacijskih procesov, monitoring medijskih vsebin, analitika javnega predstavljanja, raziskava medijske konzumacije).

Zaposlijo le lahko kot:

• Strokovnjaki za prodajo, oglaševanje in trženje
• Strokovnjaki za odnose z javnostmi
• Menedžerji za oglaševanje in odnose z javnostmi
• Menedžerji za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo
• Novinarji
• Organizatorji konferenc in dogodkov
• Grafični in multimedijski oblikovalci