Na letošnji klic Halo, tukaj slovenski Mediteran! se je odzvalo rekordno število udeležencev.
Tečajev se je letos udeležilo kar 50 tečajnikov iz 20 držav (Italije, Avstrije, Rusije, Srbije, Nemčije, Švice, Avstralije, Severne Makedonije, Madžarske, Češke, Urugvaja, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Argentine, Ukrajine, Anglije, Mehike, Poljske in Egipta).
Dr. Klara Šumenjak, vodja Centra za slovenski jezik in kulturo UP FHŠ, je povedala, da so tečaji namenjeni vsem, ki bi se radi naučili slovenščine ali svoje znanje poglobili, razlogi za njeno učenje pa različni. Nekateri se jezika učijo zaradi slovenskih korenin, ki jih želijo raziskati in ohraniti, nekateri želijo v Sloveniji izpopolniti svoje znanje zaradi službe, nekateri so tukaj našli ljubezen in se zato želijo učiti jezika, je pa tudi nekaj bodočih študentov, ki bi se radi pred prihodom v Slovenijo naučili osnov slovenskega jezika.
Zaradi teh razlogov so tečajniki pripotovali z vseh koncev sveta in se skupaj zbrali na UP FHŠ, da bi se učili slovenščine. Sandro, ki se je z juga Italije preselil bližje slovenski meji, se je prav zaradi tega udeležil tečaja – želi si bolje spoznati slovenski jezik in kulturo, pri tem bi se rad poglobil tudi v našo literaturo. Na tečaju je tudi Bojan, profesor filozofije iz Srbije, ki bi se zaradi slovenskih korenin rad naučil jezika svojih prednikov. Lana in Tina sta dvojčici iz Črne gore, ki sta na tečaje prišli, ker bi radi naslednje leto študirali v Sloveniji. Njima so bile zelo všeč delavnice, saj so raznolike in je vsak večer zanimiv, prav tako jima je všeč, da imata veliko prostega časa in da so vsi profesorji prijazni.
Jezik ni samo slovnica, ampak ga moramo doživeti v okolju, kjer se ga učimo.
Zato je poletna šola sestavljena iz dopoldanskih lektoratov, kjer se slovenščine učijo večinoma v razredu, in popoldanskih dejavnosti, ki jih letno spreminjamo in prilagajamo. To so raznorazne strokovne in ustvarjalne delavnice, s katerimi tečajnikom približamo tudi druge vidike slovenskega jezika in kulture – na primer prek glasbe, plesa, kulinarike in literature. Tečajniki pa so znanje o slovenskem jeziku in kulturi nabirali tudi na celodnevni ekskurziji, kjer so si ogledali samostan v Stični, grad Bogenšperk in Ljubljano.
Lekt. Nika Pavletić (UP FHŠ) je izpostavila, da je povezovanje jezika in kulture zelo pomembno, saj z obiskom tečajniki k nam prinesejo elemente svoje kulture in jezika, ko pa odidejo domov, s seboj odnesejo košček Slovenije, Mediterana, Kopra in ponesejo slovensko besedo v svet.
Vsak dan je bilo moč videti veliko nasmejanih obrazov, ki so se kljub vročini z veseljem udeleževali predavanj in delavnic. To je Kopru prineslo poseben utrip, saj so odmevale različne nianse slovenskega jezika, kar je vzbudilo občutek veselja in dobre volje, ki je napolnilo mesto.
Poletne tečaje organizira Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper, s finančno podporo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in podporo Mestne občine Koper ter OŠ Oskarja Kovačiča Škofije.
Avtor fotografij: Oddelek za slovenistiko