Prisotne je najprej nagovorila rektorica UP, prof. dr. Klavdija Kutnar, ki je nagovor pričela z mislijo: »Še vedno smo mladi, še vedno ambiciozni in ne več zelo majhni, a kljub temu inovativni in prodorni,« nato pa poudarila uspehe in dosežke preteklega leta na različnih področjih delovanja univerze ter zaključila z besedami: »V našem imenu se še vedno skriva UP, zato bomo svoj korak usmerjali navzgor tudi v letu, ki prihaja.«

Poseben pozdrav je študentkam in študentom namenil Matic Bončina, predsednik Študentskega sveta UP in poudaril, da so nagrajenke in nagrajenci: »Poskrbeli za to, da smo vsi, ki Univerzo na Primorskem danes obiskujemo izredno ponosni, da smo del takšne neverjetne akademske in študentske skupnosti. Vaši dosežki niso samo osebni uspehi, temveč predstavljajo navdih za mnoge študente.«

V preteklem letu je bil prvič obeležen praznik, dan slovenske znanosti, ki bo praznovan vsako leto 10. novembra. UP je za njegovo obeležitev v Univerzitetni knjižnica postavila in odprla Galerijo prejemnic in prejemnikov Zoisovih nagrad ali priznanj ter priznanja Ambasador znanosti, zaposlenih na UP. Med njimi je bil tudi  slavnostni govorec akademije – prof. dr. Tomaž Pisanski, ki je na predvečer praznika prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju diskretne matematike, v uvodnih besedah pa podal razmislek: »Kaj vam lahko pove tak dinozaver iz prve polovice preteklega stoletja, oziroma iz preteklega tisočletja. Ko se človek moje starosti ozira nazaj, se mu zdi, da se iz dneva v dan nič ne spreminja. Ko pa pomisli nazaj nekaj let ali celo desetletij, pa opazi, da so spremembe ogromne, tako velike, da si nekaterih reči, ki so bile nekoč stalnica,  mlad človek, ki jih pozna samo iz zgodovine, zelo težko predstavlja.«

Govorom so sledile podelitve nagrad, ki jih je zaokrožil kulturni program, ki je prav tako prepletel univerzo in pesnika. S Kosovelom namreč univerzo povezujejo tudi številke, saj se je prav na dan akademije leta 1904 rodil Srečko Kosovel, UP pa svojo ustanovitev praznuje dan prej. Njegovo poezijo je uglasbil kraški glasbenik Boštjan Pertinač, v avtorski koreografiji sta ga med pesmima spremljali baletki, ki sta plesno pot začeli v divaškem društvu – Katarina Juriševič, in Nika Lipolt, obe alumni UP – prva UP FTŠ Turistica, druga pa UP FAMNIT.

Na tokratni akademiji je rektorica s podeljevalkami in podeljevalci podelila šestnajst nagrad, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

PREJEMNICE IN PREJEMNIKI NAGRAD UNIVERZE NA PRIMORSKEM ZA LETO 2025

ZLATA PLAKETA UNIVERZE NA PRIMORSKEM – OBČINA DIVAČA

Na predlog UP FHŠ Zlato plaketo UP za leto 2025 prejme Občina Divača za omogočanje prispevka k razvoju okolja ter prenosa znanja in popularizacije rezultatov znanstvenih raziskav.

V eni najstarejših ohranjenih mitnic na Slovenskem je v Senožečah julija vrata odprl Muzej tovorništva in prevozništva – k sodelovanju pri pripravi vsebin je Občina Divača povabila UP FHŠ. Ta na nacionalni ravni predstavlja jedro raziskav, predstavljenih v muzeju, ki so del izrazite značilnosti zgodovine slovenskega podeželja: kmečke trgovine. Odlika projekta je bila tudi pomoč krajanov, ki so dejavno sodelovali kot informatorji in izposojevalci predmetov za muzejsko zbirko. S prenovo spomenika Stare mitnice v Senožečah in umestitvijo muzeja je Občina Divača pripomogla k sodobnemu razvoju kraja na participativni osnovi in na podlagi lastnih kulturnih virov, v skladu z najnovejšimi pojmovanji trajnostnega razvoja lokalne skupnosti. Skozi projektno sodelovanje je Univerzi na Primorskem omogočila uresničevanje temeljnega poslanstva prispevanja k razvoju okolja ter prenosa znanja in popularizacije rezultatov znanstvenih raziskav.

NAGRADA SREČKO KOSOVEL ZA ŠTUDENTE UNIVERZE NA PRIMORSKEM – DR. DRAGAN JOVANOVIĆ, UP FHŠ

Na predlog UP FHŠ Nagrado Srečko Kosovel za študente UP za leto 2025 prejme Dragan Jovanović za  doktorsko delo Kulturna biografija velikih depojev mešane sestave pozne bronaste dobe z območja srbskega Podonavja in Vojvodine / Kulturna biografija velikih ostava mešovitog sastava poznog bronzanog doba na teritorije srpskog Podunavlja i Vojvodine pod mentorstvom izr. prof. dr. Martine Blečić Kavur.

Dr. Dragan Jovanović je zaključil doktorski študijski program Arheologija na UP FHŠ. Njegova doktorska disertacija zaradi svoje kompleksnosti, interdisciplinarnosti in sodobnosti predstavlja temeljno arheološko delo za razumevanje problematike kulturne zgodovine pozne bronaste dobe. Delo ni le pionirsko v srbski prazgodovinski arheologiji, ampak je referenčno delo v širšem visokošolskem prostoru osrednje in jugovzhodne Evrope. Odlikuje ga predvsem kreativno prepletanje treh perspektiv sodobne arheologije, znanstveni prispevek pa je regionalna perspektiva kontekstualnega in interdisciplinarnega pogleda na družbeno biografijo bronastih predmetov iz velikih depojev mešane sestave. Naloga je plod uspešnega raziskovanja, saj je ob delu v Mestnem muzeju Vršac sodeloval pri mednarodnih projektih, samostojno vodil več kot 20 terenskih arheoloških raziskav, rezultate pa redno predstavlja na mednarodnih kongresih ter z objavami v znanstvenih revijah in zbornikih.

ZAHVALA SODELAVKI IZ STROKOVNIH SLUŽB UNIVERZE NA PRIMORSKEM – SANDRA KRANJEC, REKTORAT UP

Na predlog UP FHŠ ter Kolegija dekanov in direktorjev UP Zahvalo za sodelavke iz strokovnih služb UP za leto 2025 prejme Sandra Kranjec za odlično delo na področju habilitacij, oziroma izvolitev v nazive.  

Sandra Kranjec se je UP pridružila leta 2003, sprva na UP FHŠ, od leta 2015 pa je del Pravne in kadrovske službe rektorata UP, kjer deluje na področju habilitacij oziroma izvolitev v nazive. Kot skrbnica Komisije za izvolitve v nazive UP je izjemno prizadevna in strokovna, kar omogoča kakovostno delo tovrstnih komisij na celotni univerzi. Njena sposobnost, da tudi najzahtevnejše postopke razume, razčleni in pravočasno uskladi z vsemi deležniki, bistveno prispeva k temu, da proces poteka v skladu z najvišjimi standardi. Ob tem izstopa njena predanost sodelavcem, članom komisij in kandidatom za izvolitve v nazive. Z veliko mero potrpežljivosti, prijaznosti in pripravljenosti pomagati vedno znova vzpostavlja okolje, v katerem se vsi počutijo slišane in dobro informirane. Prav ta človeški vidik njenega dela in toplina dajeta postopkom dodatno kakovost in zanesljivost. Je nepogrešljiva sodelavka, brez katere bi si področje izvolitev v nazive na univerzi težko predstavljali.