Intenzivno prevratno dogajanje ni puščalo prostora za sprotno refleksijo ali hitro prilagoditev imaginarija, temveč je generiralo veliko kolektivno razdraženost, negotovost ter občutke izgubljenosti v prostoru in času. To je še posebej veljalo za socialno obubožan sloj kmečkih delavcev, viničarjev in malih kmetov, tako imenovanih kočarjev (štajersko bajtarjev oz. želarjev oz. kajžarjev), kot sicer prevladujočega slovenskega prebivalstva med svetovnima vojnama. Ko je njihova življenja prečila svetovna vojna, so se na travmo zloma avstro-ogrskega imaginarija, izvirajočo iz skrajnega roba revščine, odzivali z vsakodnevnim nasiljem. V prvi vrsti so ga bile deležne ženske, v številnih primerih pa so z nasiljem odgovorile tudi same.

Dr. Mateja Ratej je zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, je urednica Biografskih študij v okviru zbirke Življenja in dela, področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij. Posveča se proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. V mikro- in kulturnozgodovinskih študijah obenem raziskuje biografije nekdanjih bolj ali manj anonimnih posameznikov, saj je šele skozi njihova življenja mogoče uzreti prepričljiv približek dobe. 

Predavanje bo potekalo 14. maja, ob 13.00, v Levant 1.