Pogovor bo v torek 26. 6. 26 ob 11 uri v Armeriji, vodil ga bo doc. dr Jurij Hadalin.

Pogovor je predstavljen v sodelovanju v okviru Oddelka za Antropologijo in kulturne študije, Oddelka za zgodovino in Oddelka za medijske študije. Pogovor poteka v okviru  projekta Etnografija tišin(e) (ARIS J6-50198) Katje Hrobat Virloget.

O ROMANIH LEE YPI:

POKONČNA Izhodišče romana je črno-bela slika mladega para, zleknjenega pred luksuznim hotelom, ki se smehljata v fotoaparat. Na fotografiji sta Leman in Aslan Ypi na poročnem potovanju v italijanskih Alpah leta 1941. Ko fotografija zakroži na družbenih omrežjih in sproži plaz obtožb o fašističnih kolaborantih, se Lea Ypi odloči, da bo raziskala ozadje zgodbe. V želji, da bi družino oprala krivde, obenem pa se prepričala, kdo je bila v resnici njena babica, obišče arhive albanske tajne policije in začne stikati po preteklosti. Pred bralcem se razgrne vznemirljiva zgodba, ki sega od razpada otomanske aristokracije, prek nastanka sodobne Grčije in Albanije, vse do svetovne finančne krize, razmaha vojne in vzpona komunizma na Balkanu. Lea Ypi, ki je v mednarodni uspešnici Svobodna ovekovečila svoje spomine na odraščanje v času albanske tranzicije, v novi knjigi obravnava vprašanja zgodovinske resnice, osebne identitete in moralne odgovornosti ter pomena dostojanstva v svetu, kjer zgodovino pišejo zmagovalci.

SVOBODNA s podnaslovom Odraščanje ob koncu zgodovine je leposlovni prvenec Lee Ypi, v katerem pripoveduje o svojem otroštvu v strogo nadzirani družbi komunistične Albanije, o zlomu sistema in prehodu v liberalni kapitalizem. V živahnem, humornem slogu ponudi dragocen vpogled v albansko družbo, o kateri se je zaradi politike popolne izolacije predsednika Enverja Hoxha izjemno malo vedelo, in spodbuja k razmisleku o konceptu svobode.
Avtorica se je rodila v Albaniji v času stalinističnega režima, ki je bil obdobje solidarnosti in upanja, hkrati pa čas pomanjkanja in političnih čistk. Konec leta 1990 je komunizem oz. socializem padel, Albanija je postala demokratična večstrankarska država. A kmalu so se tovarne začele zapirati, službe so izginjale, država se je znašla na robu bankrota. Upanje stare generacije se je izjalovilo in Lea Ypi se je podobno kot drugi mladi morala soočiti z negotovostjo, ki jo je prinesla svoboda novega sistema.
Kot zapiše v epilogu, si je knjigo sprva zamislila kot filozofsko primerjavo idej o svobodi v liberalnih in socialističnih tradicijah, ko pa je začela pisati o ideologijah in idejah, so se te prelile v ljudi. Za njeno družino je socializem pomenil zanikanje vsega, kar so hoteli biti, zanikanje pravice do raziskovanja sveta, po drugi strani pa avtorica liberalizem enači s prelomljenimi obljubami, poteptano solidarnostjo, s pravico do dedovanja privilegijev in ignoriranjem krivic. Knjigo sklene z zmernim optimizmom: »Moj svet ni nič bližje svobodi kot svet, ki so mu skušali uiti moji starši. Ne ta ne oni tega ideala ne dosežeta. Toda obema je spodletelo na konkretne načine, in če jih ne bomo zmogli razumeti, bomo za vedno ostali vsak na svojem bregu. Svojo zgodbo sem zapisala zato, da bi pojasnila, zbližala stališča in nadaljevala boj.«

O AVTORICI

Lea Ypi je profesorica politične teorije na Londonski šoli za ekonomijo in politologijo in častna profesorica filozofije na Avstralski državni univerzi. Rojena je v Albaniji, diplomirala je iz filozofije in književnosti na rimski univerzi La Sapienza, doktorirala na European University Institut in bila podoktorska raziskovalka na Nuffield College Univerze v Oxfordu. Je avtorica knjig Global Justice and Avant-Garde Political Agency, The Meaning of Partisanship (z Jonathanom Whitom) in The Architectonic of Reason, ki so izšle pri založbi Oxford University Press. Njena najnovejša knjiga Svobodna je v izvirniku izšla pri založbi Penguin Press; leta 2022 je zanjo prejela Ondaatjejevo nagrado in nagrado za najboljšo biografsko knjigo Slightly Foxed First Biography Prize; prevedena je v trideset jezikov. Na akademskem področju je prejemnica nagrade Britanske akademije za odličnost v političnih znanostih in nagrade Leverhulme za izjemne raziskovalne dosežke. Je sourednica revije Political Philosophy in občasno piše za The Guardian in Financial Times.