Večer je pričel z nagovorom dekana FHŠ, prof. dr. Aleksandra Panjeka, prof. dr. Tine Štemberger, prorektorice za študijske zadeve in predstavnikom Študentskega sveta UP FHŠ Antonia Andonovskega.
Dogodek se je nadaljeval s podelitvijo Bartolovihn nagrad.
Prvi prejemnik nagrade je bil doc. dr. Lev Centrih, ki je Bartolovo nagrado prejel za pedagoško odličnost v študijskem letu 2024/2025.
Doc. dr. Lev Centrih je univerzitetni diplomirani zgodovinar in profesor sociologije. Diplomiral je leta 2004 na Filozofski fakulteti v Ljubljani s skupno diplomsko nalogo z naslovom »Revija Perspektive in sistemske spremembe v Sloveniji v prvi polovici šestdesetih let 20. stoletja«. Za diplomsko delo je prejel Prešernovo nagrado. Na univerzi na Primorskem, se je zaposlil leta 2018, kjer je sodeloval pri raziskovalnem projektu Nadzor nad migracijami na Slovenskem od Avstro-Ogrske do samostojne Slovenije in pričel s pedagoškim ter raziskovalnim delovanjem. Je izjemno dejaven član oddelka za zgodovino, aktivno sodeluje v več fakultetnih organih ter vestno in natančno opravlja naloge, povezane z administrativnimiin razvojnimi vprašanji. Med drugim je član projektne skupine Posodobitev pedagoških študijskih programov, kjer pomembno prispeva k izboljšavam študijskih vsebin in pristopov. V okviru oddelka že od samega začetka uspešno in predano organizira serijo predavanj Zgodovinska pomlad, namenjeno študentom in širši javnosti. Je upravitelj vseh oddelčnih družbenih omrežij, preko katerih redno in učinkovito predstavlja delo oddelka ter fakultete, in član uredništva Slovenske znanstvene zbirke za humanistiko, ki jo izdaja Založba UP.
Naslednja Bartolova nagrajenka je bila Jasna Zorko, ki je nagrado prejela kot strokovna sodelavka.
Jasna Zorko kot pomočnica dekana vodi, načrtuje, usmerja in nadzira delovanje celotnega sistema strokovnih služb ter celostno pozna vse organizacijske, kadrovske, finančne in operativne procese posameznih področij. Tesno sodeluje tudi s službami rektorata, zlasti na področju računovodstva.Pomembno prispeva k usklajenemu delovanju fakultete znotraj sistema univerze in odraža visoko stopnjo profesionalnosti ter pripadnosti fakulteti. S tem pomembno vpliva na strokovnost, učinkovitost, motivacijo ter medsebojno povezanost vseh zaposlenih. Čeprav so njeni prispevki pogosto manj vidni navzven, so za delovanje fakultete izjemnega pomena. Prav zaradi svoje strokovne zanesljivosti, predanosti delu in skromnosti pri izpostavljanju lastnega prispevka njeno delo pogosto ostaja spregledano ali deluje kot samoumevno, čeprav predstavlja enega ključnih stebrov delovanja fakultete v celoti. Jasno odlikujejo miren, povezovalen in spraven način delovanja, s katerim učinkovito blaži napetosti in krepi pozitivne medsebojne odnose v delovnem okolju. Kot pomočnica dekana predstavlja ključno oporo zaposlenim, saj zna prisluhniti, svetovati in poiskati rešitve tudi v zahtevnih situacijah.
Barbara Prekoršek je prejela Bartolovo nagrado za študentko 2. stopnje.
V svojem zaključnem delu z naslovom Formativno spremljanje znanja učencev pri pouku zgodovine s poudarkom na oblikovanju in sporočanju povratne informacije: vloga povratne informacije pri izboljšanju veščin dela z zgodovinskimi viri v osnovni šoli, Barbara Prekoršeksamostojno, celostno, jasno in kritično povezuje teoretična spoznanja o učinkih formativnega spremljanja, dela z zgodovinskimi viri in spoznanja učiteljev iz prakse. V raziskavi je implementirala več kot dvajset učnih aktivnosti in orodij za delo z zgodovinskimi viri za uporabo pri pouku zgodovine v 7. razredu in jih zasnovala na podlagi vsebinskih, veščinskih in odnosnih ciljev iz učnega načrta. S tem je ustvarila aplikativno vredno didaktično gradivo, ki presega zgolj raziskovalni namen in predstavlja tudi praktičen prispevek k razvoju pouka zgodovine. Njena naloga je v več pogledih izvirno delo, ki predstavlja popoln presežek magistrskih nalog. Nalogo odlikuje temeljito preučena relevantna slovenska in tuja literatura, izjemna strokovna prodornost, metodološka inovativnost, teoretska refleksija, interdisciplinarnost in sposobnost prenosa sodobnih teoretskih izhodišč v prakso. Predstavlja pomemben prispevek k razvoju didaktike zgodovine ter širšega pedagoškega prostora.
Nika Pavletić, Bartolova nagrajenka za študentko 3. stopnje.
Dr. Nika Pavletić s svojim raziskovalnim, pedagoškim in strokovnim delom pomembno prispeva k razvoju področja slovenščine kot drugega/tujega jezika, pri čemer raziskovalne ugotovitve uspešno prenaša v pedagoško prakso. Njeno delovanje zaznamujejo izjemno kakovostno doktorsko delo, znanstvene objave, razvoj učnih gradiv ter dolgoletno aktivno vključevanje v poučevanje in promocijo slovenskega jezika. Osrednji dosežek predstavlja doktorska disertacija Slovenščina in makedonščina v stiku: oblikoskladenjska analiza pisnih izdelkov makedonskih govorcev pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika do ravni B1, ki je metodološko inovativna, znanstveno izvirna in presega pričakovano raven doktorskega študija. Kandidatka je v okviru raziskave oblikovala lasten testni korpus pisnih besedil 98 študentov in študentk Univerze na Primorskem ter na področje raziskovanja slovenščine kot drugega/tujega jezika uvedla sodobne korpusne pristope. Delo združuje kontrastivno analizo, kvalitativne in kvantitativne metode ter predstavlja pomemben prispevek k raziskovanju jezikovnih napak in razvoju pedagoških pristopov. Njeni raziskovalni rezultati ne ostajajo zgolj na ravni teorije, temveč se neposredno prenašajo v pedagoško prakso, saj je kandidatka avtorica oziroma soavtorica številnih priročnikov, zbirk vaj, skript ter drugih gradiv za učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika. V času naraščajočega števila mednarodnih študentov njeno delo pomembno prispeva k razvoju kakovostnega učnega okolja na Univerzi na Primorskem.
Bartolovo priznanje za študente je prejela Darya Herman.
Zaradi svojega odgovornega odnosa do dela, zanesljivosti in izkazane predanosti je bila povabljena k sodelovanju z Oddelkom in Inštitutom za arheologijo in dediščino ter z UNESCO katedro Univerze na Primorskem, kjer lahko poglablja razumevanje področja študija. Posebej velja izpostaviti njeno skrbno delo pri urejanju spletne strani UNESCO katedre za spodbujanje celostnih pristopov v dediščini, ki je dostopna na spletni strani fakultete. Poleg tega ureja tudi družbena omrežja, kot so Facebook, LinkedIn in Instagram, kjer redno objavlja vsebine ter skrbi za prepoznavnost katedre in fakultete. Sodelovala je pri organizaciji srečanja slovenskih UNESCO kateder, mednarodne poletne šole muzeologije in dediščine ter 2. slovenske konference E‑RIHS.SI. Zelo dejavna je tudi pri organizaciji in izvedbi različnih dejavnosti UP FHŠ v okviru meduniverzitetne mreže Transform for Europe, zlasti na dogodkih, ki so povezani s kulturno dediščino. S svojim delom, zavzetostjo in dosežki na področju obštudijskih dejavnosti je Darya Herman v preteklem študijskem letu pomembno prispevala k večji prepoznavnosti fakultete.
Bartolovo priznanje za študenta za obštudijske dejavnosti jo je prejel tudi Stefan Masliković.
Stefan Masliković je že kot dodiplomski študent izkazoval visoko stopnjo angažiranosti in odgovornosti do študijske skupnosti UP FHŠ, svoje delovanje pa je dosledno nadaljeval tudi na magistrski ravni. Aktivno je sodeloval pri številnih obštudijskih dejavnostih ter pomembno prispeval k promociji fakultete. Posebej velja izpostaviti njegovo večletno delovanje v okviru študentskega predstavništva. Bil je član in predsednik Študentskega sveta UP FHŠ ter Študentskega sveta UP. Kot član Komisije za študentske zadeve je deloval konstruktivno, povezovalno in z jasno usmeritvijo k iskanju rešitev ter aktivno zastopal stališča in interese študentov. Sodeloval je tudi pri pripravi časopisa »DA«, ki ga je Državni zbor RS izdal ob 35. obletnici plebiscita o samostojni in neodvisni Slovenije, s čimer je prispeval k širši javni prepoznavnosti študentskega dela. Njegovo delo je bilo prepoznano tudi s strani vodstva fakultete, saj je pri obravnavi zahtevnejših vprašanj izkazoval sposobnost presojanja in spoštljive komunikacije. Stefan Masliković je s svojim delovanjem vseskozi pomembno prispeval k razvoju študentske skupnosti in aktivno soustvarjal akademski prostor.
Bartolovo plaketo prijateljem fakultete »PRO AMICIS FACULTATIS« je prejel RADIO KOPER.
Radio Koper predstavlja za Fakulteto za humanistične študije ter za Univerzo na Primorskem in njene članice pomembnega strateškega partnerja pri uresničevanju izobraževalnega, raziskovalnega in družbenega poslanstva. Fakulteti omogoča predstavitve raziskovalnih rezultatov, strokovnih tem in aktualnih družbenih vprašanj oz. humanističnih vsebin, ki so (pre)pogosto omejene na akademski prostor; ob sodelovanju z mediji pa postanejo dostopne širši javnosti, kar krepi družbeni pomen in vidnost humanistike. Radio Koper tako pomembno prispeva k prepoznavnosti univerze v lokalnem in čezmejnem prostoru, krepi povezavo med akademskim okoljem in regijo ter spodbuja dialog o aktualnih družbenih vprašanjih. Poseben pomen ima vključevanje študentov v praktično usposabljanje na radiu. Sodelovanje z radiem, npr. pri rubriki Kotiček za jeziček, jim omogoča pridobivanje konkretnih izkušenj pri pripravi in soustvarjanju vsebin, scenarijev in javnem nastopanju. Takšna praksa študentom omogoča aktivno vlogo v ustvarjalnem in uredniškem procesu. Sodelovanje dopolnjuje teoretično znanje, ki ga študentje pridobijo med študijskim procesom. S tem radio predstavlja pomembno učno okolje in pomemben dejavnik pri razvoju ključnih kompetenc diplomantov za njihovo nadaljnjo profesionalno pot.
Večer se je nadaljeval s podelitvijo diplom 1. in 2. stopnje.
Uradne fotografije bodo še objavljene.