Domov 5 Raziskovanje 5 Projekti 5 Kje si ponovno napolniš duha? Raziskovanje restorativnih okolij v dveh zgodovinskih mestih na Madžarskem in v Sloveniji
Domov 5 Raziskovanje 5 Projekti 5 Kje si ponovno napolniš duha? Raziskovanje restorativnih okolij v dveh zgodovinskih mestih na Madžarskem in v Sloveniji
Kje si ponovno napolniš duha? Raziskovanje restorativnih okolij v dveh zgodovinskih mestih na Madžarskem in v Sloveniji
Objavljeno 13. julija 2026
Bilateralna temeljna raziskava Univerze na Primorskem v Kopru (UP) in Univerze Eötvös Loránd v Budimpešti (ELTE) raziskuje restorativna okolja; torej kraje, ki lahko ublažijo socialne, fizične in psihološke obremenitve vsakdanjega življenja.

Šifra projekta: N5-0487
Vrsta projekta: Bilateralna temeljna raziskava 
Projektna ekipa: dr. Neža Čebron Lipovec (vodja), dr. Andreja Kutnar, dr. Michael David Burnard, Tim Mavrič
Partnerska institucija: Univerza Eötvös Loránd v Budimpešti (ELTE) 
Koordinator projekta: Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem (Slovenija)

Vir financiranja: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Trajanje projekta 1. 3. 2026 – 28. 2. 2029

Teoretično ozadje izhaja iz teorije obnove pozornosti (ART, R. Kaplan in Kaplan, 1989) in psihoevolucijske teorije zmanjševanja stresa (SRT, Ulrich, 1983). V skladu z teorijo obnove pozornosti doživljanje določenih okolij vpliva na obnovitev duševne utrujenosti zaradi štirih značilnosti, ki jih takšna okolja vključujejo: oddaljenost, fasciniranost, skladnost in združljivost (Kaplan in Kaplan, 1989). Teorija zmanjševanja stresa navaja, da ima psihološko okrevanje, ki ga povzroči zlasti naravno okolje, jasne pozitivne fiziološke učinke, zaradi katerih se zmanjša raven stresa in poveča dobro počutje (Ulrich, 1983). Čeprav sta obe teoriji večinoma povezani z naravnimi okolji, se pojavlja nova veja literature o restorativnih urbanih okoljih in zlasti zgodovinskih okoljih.

Z nadaljnjim razvojem teh pristopov nameravamo preučiti restorativna okolja v Sloveniji in na Madžarskem, posebej na primerih Izola v Sloveniji in Szentendre na MadžrskemNa podlagi znanstveno-strokovnih ekspertiz transnacionalne in transdisciplinarne raziskovalne skupine bomo uporabili kvalitativne in kvantitativne metode zbiranja podatkov. Novost v naši raziskavi predstavlja cilj, da poleg analize fizičnih značilnosti, dostopnosti in čutnih vtisov, ki vplivajo na restorativne procese različnih urbanih in zgodovinskih okolij, raziščemo tudi individualne razlike, pri čemer bomo upoštevali socialno-ekonomski status, preference do različnih krajev, osebnostne in vrednostne usmeritve, ocene družbenega pomena in vzorce navezanosti. Raziskava bo vključevala štiri glavne teme: (1) grajeno zgodovinsko okolje: stavbe, spomeniki in mesta; (2) lokalni urbani kontekst restorativnega okolja: primera slovenskega in madžarskega manjšega mesta;  (3) multivokalnost in kvalitete historičnega okolja; (4) analiza prostorske sintakse obeh mest.

Predlagani projekt se osredotoča na dve ključni temi, ki sta bistveni za družbeno-gospodarski in kulturni razvoj Slovenije in Madžarske: trajnostno, zdravo in prijetno življenjsko okolje ter socialna vključenost in sodelovanje. Z uporabo participativne metodologije bo raziskava Slovenijo in Madžarsko uvrstila med prispevajoče k napredku znanja o obnovitvenih prostorih v okoljski psihologiji. Z metodološkega vidika si prizadevamo razviti transdisciplinarni pristop, ki združuje metode iz različnih področij – predvsem psihologije, arhitekture, urbanizma, konservatorstva in ohranjanja dediščine ter znanosti o materialih. Ta pristop bomo uporabili v raznolikih okoljih, tako zgodovinskih kot sodobnih, mestnih in podeželskih, pri čemer bomo obravnavali kognitivne, afektivne, vizualne in senzorične dimenzije prostora, vse v okviru participativnega pristopa. Ugotovitve bodo neposredno uporabne v konservatorstvu in dediščinskih študijih, arhitekturi in urbanističnem načrtovanju. Predlagane metode bodo ponudila uporabna orodja za odločevalce in vlagatelje v grajenem okolju, saj jim bodo omogočile oceno družbenih potreb, vrednotenje prostorskih kvalitete ter usmerjanje učinkovitih načrtovalskih ukrepov.

Raziskava bo obsegala štiri delovne sklope:

DP1 – Pripravljalna raziskava (pregled literature, izbor tehnik in orodij za kartiranje restorativnosti in izbor orodij za meritev; strokovni terenski ogledi in prostorska analiza),

DP2 – Kvantitativna raziskava (enaka anketa izvedena v Sloveniji in na Madžarskem v obeh jezikih, udeleženci bodo ovrednotili svoje priljubljene kraje ter nato izbrale urbane zgodovinske prostor s prostorskimi značilnostmi, ki jih zaznavajo kor restorativne; poizvedovali bomo tudi o družbeno-ekonomskem ozadju ter osebnostih in vrednostnih usmeritvah),

DP3 – Terenska raziskava v Sloveniji (Izola/Isola) in na Madžarskem (Szentendre). Preizkusili bomo eksperimentalno metodo z delovnim imenom “transgeneracijski senzorični in spominski skupinski pogovor in sprehod”), ki združuje raziskavo kvalitete in vrednosti historičnega prostora, »skupinski spominski pogovor«, metodologije hoje in senzorično antropologijo.

DP4 – Diseminacija (objavljanje rezultate raziskav, namenjene projektnim partnerjem in akademskemu osebju, udeležencem projekta ter širši javnosti).

Reference

Kaplan, R., & Kaplan, S. (1989). The experience of nature: A psychological perspective. Cambridge University Press.

Murray, L., & Järviluoma, H. (2020). Walking as transgenerational methodology. Qualitative Research, 20(2), 229-238.

Ulrich, R. S. (1983). Aesthetic and Affective Response to Natural Environment. In Behavior and the Natural Environment (pp. 85–125). Springer US. https://doi.org/10.1007/978-1-4613-3539-9_4