Poletno šolo je organizirala Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper, ob finančni podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpori Mestne občine Koper.
Petdeset udeležencev je v Koper pripotovalo iz 16 držav – od sosednjih Italije in Hrvaške prek Srbije, Bosne in Hercegovine, Češke in Nemčije pa vse do Argentine, Brazilije ter Avstralije.
Nekateri imajo slovenske korenine, drugi v Sloveniji študirajo ali delajo, tretje je pritegnila preprosta radovednost. Razlog za učenje slovenščine je lahko tudi ljubezen – do Slovenije, njenega jezika ali človeka, ki govori slovensko.
Dopoldnevi so bili namenjeni intenzivnemu učenju jezika, popoldnevi pa so pokazali, da se slovenščine ni mogoče naučiti le iz učbenikov. Že prvi dan so udeleženci skozi interaktivni sprehod odkrivali zgodovino in zanimivosti Kopra, pozneje pa so se preizkusili v kreativnem pisanju, iz zelenjave ustvarjali junake stripov, pisali mikrozgodbe, kuhali tradicionalne slovenske jedi, se pomerili v kvizu o Sloveniji ter na konverzacijski delavnici bogatili besedni zaklad skozi igro in pogovor.
Program pa udeležencev ni zadrževal le v Kopru. Na ekskurziji na Kras so obiskali Divaško jamo, Muzej slovenskih filmskih igralcev, Muzej tovorništva in prevozništva v Senožečah ter Štanjel, kjer so ob sprehodu skozi kamnite ulice in Ferrarijev vrt spoznavali naravno in kulturno dediščino krajev.
Vtisi udeležencev kažejo, da so jih poleg jezika najbolj navdušili ljudje in vzdušje. Nataši iz Srbije sta bila najbolj všeč pouk in sproščeno življenje ob morju, njena rojakinja Lana pa je povedala, da bo domov odnesla predvsem nova prijateljstva, spomine na druženje z ljudmi.
Tudi na vprašanje, kakšna se jim zdi slovenščina, ni enotnega odgovora. Christian iz Nemčije pravi, da se mu zdi zanimiv jezik. Oliverja iz Avstrije navdušujeta njen zven in bogate možnosti izražanja. Luca iz Italije jo opiše kot zapleteno, a zabavno, Pablu iz Argentine pa predstavlja velik izziv. Juliana iz Brazilije pove, da se ji je slovenščina sprva zdela zelo drugačna in težka, zdaj pa ji postaja vse bolj domača.
Lektorica dr. Nika Pavletić ob tem dodaja: »Dvojina je skoraj vsako leto največji izziv. Ker je večina maternih jezikov naših tečajnikov ne pozna, je zanjo potrebnih kar nekaj vaj, preden jo začnejo uporabljati samozavestno.«
»Poletna šola je veliko več kot le jezikovni tečaj. V desetih dneh se med tečajniki splete skupnost, v kateri slovenščina zaživi skozi pogovore, skupna doživetja in nova prijateljstva. Prav to je največja vrednost naše poletne šole,« je poudarila vodja Centra za slovenski jezik in kulturo UP FHŠ, dr. Klara Šumenjak. To so potrdili tudi udeleženci, ki so ob zaključku poletne šole ponosno prevzeli certifikate o doseženi ravni znanja slovenskega jezika ter se poslovili bogatejši za številne izkušnje, nova prijateljstva in z željo, da se prihodnje leto znova srečajo.
