V okviru tega praznika kulture se bo v Sloveniji, Avstriji,  Italiji in na Madžarskem zvrstilo več kot 350 dogodkov. Programe si lahko ogledate na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, z naslovom DEKD, na razpolago pa je tudi nekaj programskih knjižic.

 Letošnji dnevi so posvečeni Dediščini v vrtincu sprememb. Odpirajo se vprašanja o priložnostih in izzivih pri ohranjanju in prezentaciji vseh vrst kulturne dediščine: nepremične, premične, nesnovne, kot tudi naravne dediščine. V današnjem času se soočamo s hitrimi ekonomskimi, družbenimi, tehnološkimi, infrastrukturnimi in nenazadnje tudi okoljskimi spremembami, kar močno vpliva na našo prihodnost in ohranjanje dediščine.

Odpirajo se vprašanja o podeželski, arhitekturni, industrijski in nesnovni dediščini, kot so ustna izročila, stara izumirajoča narečja, pozabljene obrti in poklici, ter navade in običaji lokalnih skupnosti, stara izročila, verovanja in podobno.

Gotovo so največji izzivi pri ohranjanju dediščine prepoznavanje, vrednotenje in vključevanje dediščine v sodoben način življenja. Postavlja se vprašanje kako dediščino primerno zaščititi, ohraniti in prenoviti, prezentirati in povezovati z lokalnim prebivalstvom.

Predavanje je bilo posvečeno Spremembam kulturne krajine Krasa, predvsem je bilo govora o strešnih kritinah stanovanjskih in gospodarskih poslopij na Krasu sredi 18. stoletja.

Doktor Aleksander Panjek, redni profesor zgodovine na UP FHŠ, znanstveni svetnik in Dekan UP FHŠ je predstavil območje Krasa, ki se kot živ organizem skozi stoletja iz naravne krajine spreminja v kulturno krajino.

Njegova raziskovalna področja obsegajo predvsem Ekonomsko zgodovino in Zgodovino podeželja.