diplomirani slovenist (UN) oz. diplomirana slovenistka (UN); okrajšava: dipl. slov. (UN)

7 (SOK), 6 (EOK), prva stopnja

Program traja 3 leta, študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

0232 književnost in jezikoslovje

• Modul za naravne govorce
• Modul za tuje govorce

Kandidat si ob prijavi izbere modul.

V univerzitetni študijski program Slovenistika se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

kandidati iz točk a) in c) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu 70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk;

kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu 30 % točk.

Prijavni roki so objavljeni v točki »1.3. Prijava za vpis v višji letnik (po merilih za prehode oziroma pod pogoji za hitrejše napredovanje)«, način prijave pa v točki »3. Način prijave« Skupnih določb razpisa.

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;

študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete. Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Cilj študijskega programa je izoblikovanje diplomantov s splošno slovenistično izobrazbo, kar pomeni, da si pridobijo strokovno in poglobljeno znanje o razvoju in sedanjem stanju slovenskega jezika, književnosti in na tej podlagi, tudi kulture. Ob tem pa se usposobijo tudi za poklicno delovanje kot lektorji oziroma za delo v založništvu ali se pripravijo za nadaljevanje študija na pedagoškem drugostopenjskem študiju.

Splošne kompetence

Samostojen študij
Usposobljenost za samostojen študij, presoja ter razlaganje in vrednotenje sodobnih slovenskih jezikovnih in literarnih pojavov ter jezikoslovnih in literarnih tokov v evropskem in svetovnem družbenem kontekstu.

Samostojna uporaba slovenističnih in drugih virov
Usposobljenost za samostojno uporabo slovenističnih in drugih virov ter literature za teoretično in praktično delo na področju slovenistike ter širše.

Zmožnost kritične presoje
Zmožnost kritične presoje virov in informacij oziroma jezikovnih in literarnih pojavov in v tem smislu sposoben oblikovati samostojno pisno besedilo (strokovni oziroma poljudni članek, referat, razprava itd.).

Obvladovanje slovenistične stroke
Obvlada osnovno filozofijo, dileme in perspektive slovenistične stroke ter slovenistične raziskovalne in interpretativne metode.

Interdisciplinarnost
Usposobljenost za spoznavanje in interdisciplinarno uporabo slovenistiki sorodnih ved in študijskih področij.

Kritična presoja ter reševanje strokovnih in praktičnih vprašanj
Usposobljenost za kritično presojo in reševanje strokovnih in praktičnih vprašanj s področja slovenske jezikovne in kulturne politike v sodobni slovenski družbi in tudi širše.

Predmetno-specifične kompetence

Poglobljeni vpogled v slovenski jezik
Strokovno poglobljeni vpogled v pretekli in sodobni razvoj ter stanje slovenskega jezika ob ustreznem poznavanju jezikoslovnih teorij 20. stoletja in soočanju slovenskega jezika s slovanskimi, romanskimi in germanskimi jezikovnimi pojavi.

Pregled slovenske književnosti
Pregled slovenske književnosti v njenem razvoju od začetkov do neposredne sodobnosti ob ustreznem poznavanju svetovne književnosti in literarne teorije.

Poznavanje ključnih prelomnic v zgodovini slovenskega jezika in književnosti
Poznavanje ključnih prelomnic v zgodovini tako slovenskega jezika kot književnosti z ozirom na ključne kulturno-umetniške tokove Evrope in Sredozemlja.

Jezikovne, literarne in druge kulturološke posebnosti slovenskih obmejnih in kulturno stičnih področij
Razumevanje jezikovnih, literarnih in drugih kulturoloških posebnosti slovenskih obmejnih in kulturno stičnih področij, s posebnim poudarkom na prostoru med Alpami in Jadranom.

Ključni elementi slovenske kulture
Poznavanje nekaterih ključnih elementov slovenske kulture z zgodovinskih, geografskih in antropoloških oz. kulturoloških vidikov.

Nova raziskovalna področja jezikoslovja in književnosti
Poznavanje nekaterih novih raziskovalnih področij na jezikovnem in literarnem področju, ki še posebej poudarjajo družbeno razsežnost in vpetost slovenske književnosti v sodobno družbo.

Samostojna uporaba virov
Sposobnost za samostojno uporabo zgodovinskih, teoretičnih in materialnih virov ter informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju slovenistike oziroma, točneje, jezikoslovja, literarne zgodovine in literarne teorije.

Študijski program študentom poleg splošne slovenistične izobrazbe s področja jezika in književnosti ponuja tudi uporabna znanja. Z obveznimi predmeti v tretjem letniku se izobrazijo za lektoriranje, poučevanje slovenščine za tujce in delovanje na področju namiznega založništva.

Študij poteka v manjših skupinah, je prilagojen posamezniku, poteka pa tudi na terenu. Študenti sodelujejo pri projektih, udejstvujejo pa se lahko tudi v novinarskem delu ali kot napovedovalci v medijskih hišah, kot sta Radio Slovenija (Koper) in Radio Capris.

Diplomantje bodo lahko delovali kot pisci besedil, moderatorji, lektorji, novinarji, uredniki ali oblikovalci tiskovin in učitelji slovenščine za tujce v:

• časopisnih, televizijskih in radijskih uredništvih,
• v namiznem in digitalnem založništvu,
• v klasičnem založništvu, oglaševalskih agencijah, kulturnih ustanovah (npr. v gledališču, knjižnicah …),
• v turizmu in drugih gospodarskih panogah,
• kot predstavniki za stike z javnostmi,
• v jezikovnih šolah
• za učiteljsko delo v osnovnih in srednjih šolah (ob ustreznem nadaljevanju študija na drugostopenjskem programu).