Gre za redke posege v primerjavi z velikopoteznimi gradnjami in načrti, ki so bile uresničene kasneje, pod vodstvom arhitekta Eda Mihevca. Te prve zgradbe pričajo o kratkem, a usodnem času pričakovanja odločitve o meji, hkrati pa o začasnosti same cone B in o večkulturnosti Istre. Simbol tega časa je bila nekdanja osnovna šola Janka Premrla Vojka, ki je bila leta 1949 načrtovana kot prva povojna dvojezična slovensko-italijanska šola in kot taka simbol sobivanja različnih narodov Istre. Namenoma, kot simbol zmage nad nacifašizmom je bila postavljena na mestu porušene avstrijske kaznilnice na Belvederju. Redki drugi posegi v zgodovinsko tkivo mesta pričajo o takratnih potrebah: stanovanjske stavbe, novi hotel, avtobusna in ladijska čakalnica, tržnica. Prav zaradi usodnega zgodovinskega ter iznajdljivega arhitekturnega konteksta te stavbe danes jasno opredeljujemo kot skupno dediščino, nekatere (čeprav nedavno porušene) označimo kot spomenik.