Diana Košir je na UP FHŠ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Prvaki slovenstva« v Istri: jezikovna, pragmatična in stilometrična analiza pisne zapuščine patra Hijacinta Repiča ter narodotvorna vloga koprskega samostana sv. Ane« pod mentorstvom prof. dr. Krištofa Jacka Kozaka in somentorstvom prof. dr. Jožice Škofic.
Povzetek doktorske disertacije
Doktorska raziskava osvetljuje kulturno, jezikovno in literarno življenje Slovencev v Istri na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V ospredje postavlja koprski frančiškanski samostan sv. Ane in patra Hijacinta Repiča, pisca in slovničarja. Z analizo njegove korespondence in literarne zapuščine razkriva njegovo delovanje v večjezičnem okolju, jezikovno občutljivost in prilagajanje različnim naslovnikom. Z uporabo digitalnih metod raziskava odpira tudi možnost, da je bil pater Repič avtor doslej anonimnih slovenskih pridig, odkritih v samostanskem arhivu.
Maja Vranješ je na UP FHŠ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Uporaba filmskega podnaslavljanja v didaktiki prevajanja iz srbščine in hrvaščine v italijanščino« pod mentorstvom izr. prof. dr. Anje Zorman.
Povzetek doktorske disertacije
Študija obravnava filmsko podnaslavljanje in prevajalsko prakso kot didaktični pripomoček pri poučevanju prevajanja srbščine in hrvaščine v italijanščino na univerzitetni ravni. Analizira štiri avdiovizualna dela, nastala med petdesetimi in osemdesetimi leti prejšnjega stoletja, ki so jih s podnapisi opremili študenti oddelka IUSLIT, pri čemer se osredotoča na realije in zgodovinsko pogojene izraze. Kvalitativna analiza korpusa, združena z anketo, izvedeno med 35 študenti, preučuje jezikovne, kulturne in prevajalske prednosti podnaslavljanja.
Anđelka Putica je na UP FHŠ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Meči bronaste dobe Vojvodine: Tipologija, kontekst, življenjska doba in družbena vloga« pod mentorstvom izr. prof. dr. Martine Blečić Kavur.
Povzetek doktorske disertacije
Disertacija prinaša prvo celovito interdisciplinarno obravnavo bronastodobnih mečev Vojvodine. Najdbe z različnih najdišč združuje v enoten korpus ter povezuje tipološko-kronološke, kontekstualne, makro- in mikroskopske analize z analizo sledov uporabe in namernega uničenja. Razkriva spreminjanje vloge mečev skozi njihov življenjski cikel ter osvetljuje družbene prakse bronastodobnih skupnosti oziroma njihove nadregionalne povezave. S tem zapolnjuje vrzeli v poznavanju tega tipa orožja, pomembno prispeva k srbski in evropski arheologiji ter odpira nova izhodišča za nadaljnje primerjalne raziskave materialne kulture.
Foto: Jakob Bužan
