12. marec, 9.40, Maestral 3
Predavanje bo temeljilo na knjigi, ki obravnava historični razvoj slovenskega političnega prostora med letoma 1989 in 2004. Ta čas, imenovan tranzicija, je vsebinsko zamejen z dvema dogodkoma: z začetkom ustavnih sprememb v Sloveniji, ki so vodile v demokratizacijo in pluralizacijo, in s pridružitvijo Slovenije Evropski uniji. Na podlagi obilice primarnih virov, kot so zapisi parlamentarnih sej, arhivsko in časopisno gradivo, spomini, znanstveni teksti in raziskave javnega mnenja bo predavanje pokazalo, da je bila slovenska politična tranzicija postopna. Gradualizem, ki se je sprva pojavil kot ideja na področju slovenskega gospodarstva, je v zgodnjih devetdesetih letih prestopil meje ekonomije ter prešel na področje državne in politične aktivnosti kot širša značilnost slovenske političnega prostora. Predavanje bo odgovorilo na vprašanja, katere ideje, prakse, institucije (ali njihovi deli) in posamezniki so v luči postopnega prehoda ostali aktivni po političnem prelomu leta 1989. Sledilo bo njihovemu preoblikovanju, zaznamovanemu z izkušnjo socializma, ter s pričakovanji, ki jih je s sabo prinašala tranzicija. Posebna pozornost bo namenjena tistim delom političnega procesa, ki so zajemali (samo)regulacijo političnih elit in njihove aktivnosti: razpravam o spreminjanju ustave, oblikovanju in sprejemanju zakonov, oblikovanju koalicij, določanju državnega proračuna in procesu slovenskega pridruževanja Evropski uniji.
Dr. Tjaša Konovšek je od leta 2018 raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino. Leta 2022 je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Slovenska politična tranzicija med letoma 1989 in 2004. Njeni raziskovalni interesi zajemajo politično zgodovino, konceptualno zgodovino, politiko spominjanja in zgodovino idej, geografsko povezanimi s Slovenijo, širšim srednjeevropskim prostorom in področjem nekdanje Jugoslavije v času od druge svetovne vojne do sedanjosti. Je članica programske skupine Politična zgodovina ter več projektov.