Avtorji prispevkov so zastopali različne inštitucije, s katerimi Oddelek za geografijo sodeluje že vrsto let: Geografski inštitut Antona Melika in Inštitut za raziskovanje Krasa, ki delujeta o okviru ZRC SAZU, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, UP Fakulteto za turistične študije – Turistica, Agencijo Republike Slovenije za okolje, podjetje Rubin geoinformatika d. o. o. ter Zavod Prokras.
Zbrane so uvodoma pozdravili prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo UP, Štefko Miklavič, dekan UP Fakultete za humanistične študije, Aleksander Panjek, ter predstojnik Oddelka za geografijo, Miha Koderman. Predstojnik je v svojem nagovoru izpostavil doprinos sodelavcev Oddelka za geografijo k razvoju Fakultete za humanistične študije in ustanovitvi UP, predstavil posamezne dosežke pedagoškega in raziskovalnega dela tekom 25 let ter prispevek oddelka k popularizaciji geografije v širši primorski javnosti.
Sodelujoči predavatelji in raziskovalci prispevkov so prostor Slovenske Istre predstavili z različnih vidikov, ki jih obravnavajo v svojih raziskavah. V prvi sekciji prispevkov je uvodni referat predstavil prvi dekan Fakultete za humanistične študije in zaslužni profesor Oddelka za geografijo, Anton Gosar, ki je osvetlil razvoj oddelka v prvem desetletju delovanja in predstavil številne izzive, s katerimi so se takratni sodelavci srečevali. Sledil je prispevek Mojce Poklar Žigante in Valentine Brečko Grubar o izpopolnjenem indeksu fizične ranljivosti slovenske obale. Matija Zorn s sodelavci je s predstavitvijo monitoringa geomorfnih procesov na klifu Debelega rtiča opozoril na nevarnosti, ki smo jim lahko izpostavljeni na plažah slovenske obale zaradi krušenja in odlomov kamnin. Lenart Štaut in Rok Ciglič sta poročala o rezultatih analize daljinskega zaznavanja teras v Sloveniji, s posebnim poudarkom na Koprskem gričevju.
V drugi sekciji prispevkov je Janez Nared predstavil raziskavo o spodbujanju gospodarske osnove italijanske in madžarske narodne skupnosti v obdobju 2017–2024. Jernej Tiran in Boštjan Rogelj sta ponudila zanimiv vpogled v prostorsko in časovno analizo izidov državnozborskih in lokalnih volitev v štirih občinah Slovenske Istre. Marko Senčar Mrdakovič je predstavil rezultate študije, opravljene s sodelavci, o vlogi urbanih modrih površin pri kakovosti bivanja na primeru Obmorskega parka Žusterna, ponovno pa je nastopil tudi v zadnjem delu sekcije, kjer je poročal o raziskavi, izvedeni v okviru doktorske disertacije, v kateri je obravnaval javni prostor kot prizorišče družbenih inovacij in soočanja s konflikti v zgodovinski urbani pokrajini Kopra.
Matej Gabrovec je na primeru Črnokalskega viadukta predstavil pojem spodbujenega prometa ter primerjal prometne obremenitve pred in po njegovi izgradnji, ki je pomembno skrajšala potovalni čas med Slovensko Istro in Ljubljano. Mateja Breg Valjavec in Nataša Kolega sta predstavili rezultate analize dostopnosti ter možnosti uporabe Porečanke/Parenzane za osebe s posebnimi potrebami. Izzive, povezane z usklajevanjem naravovarstva in razvoja turizma v zavarovanih območjih, so na primeru Krajinskega parka Strunjan predstavili Simon Kerma, Mojca Poklar Žigante in Miha Koderman. Sekcijo je sklenil Franc Malečkar s predstavitvijo aktivnosti Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v okviru dni dejavnosti v Slovenski Istri.
V zadnjem sklopu predstavitev je Darko Ogrin predstavil rezultate 20-letnih meritev minimalnih temperatur v konkavnih reliefnih oblikah Slovenske Istre. Pri umeščanju železniške infrastrukture v prostor so pri gradnji drugega tira Divača–Koper sodelovali tudi raziskovalci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne. Mitja Prelovšek iz omenjenega inštituta je tako predstavil povzetek krasoslovnega nadzora, ki je obsegal identifikacijo in dokumentiranje na novo odkritih kraških pojavov, predvsem jam, ter pripravo predlogov za njihovo naravovarstveno sprejemljivo in tehnično izvedljivo premoščanje. Florjana Ulaga iz Agencije RS za okolje je opozorila na vse pogostejša odstopanja vodnatosti rek Slovenske Istre od dolgoletnega povprečja, zmanjšujejo se srednji in nizki pretoki, visoki pa so pogosto še višji, ter na spremembe v letno prenesenih količinah suspendiranih delcev kamnin iz rek v morje. Sklepna predstavitev Valentine Brečko Grubar in Adrijane Perkon pa je obsegala primerjavo študije ranljivosti okolja z vidika zraka in kopenskih voda iz leta 2002 z rezultati novo opravljene študije iz leta 2026. Pri pripravi slednje, ki je med drugim omogočila natančnejšo oceno ranljivosti po pokrajinskoekoloških enotah, so v okviru študijskih vaj sodelovali tudi študenti Oddelka za geografijo.
Znanstveni sestanek je potekal v jubilejnem in sproščenem vzdušju, zaznamovanem z izmenjavo spoznanj, izkušenj in idej o geografskem raziskovanju Slovenske Istre. Raznoliki prispevki so poudarili pomen povezovanja različnih geografskih pristopov ter sodelovanja med raziskovalnimi in drugimi institucijami pri razumevanju prostora. Srečanje tako ni bilo le priložnost za proslavitev 25. obletnice Oddelka za geografijo UP FHŠ, temveč tudi za predstavitev aktualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega se že četrt stoletja razvija in nadgrajuje geografsko znanje o prostoru Slovenske Istre.
Adrijana Perkon, Valentina Brečko Grubar, Miha Koderman
