Šifra projekta: J6-70239 
Vrsta projekta: temeljni raziskovalni projekt
Vodja projekta: Aleksander Panjek
Projektna skupina: Aleksej Kalc, Petra Kavrečič Božeglav, Ines Beguš Bavcon, Polona Sitar, Helena Bažec, Borut Žerjal, vsi Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije.

Vir financiranja: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Raziskovalno področje (ARIS): 6.01 Zgodovinopisje (Historiography)
Trajanje projekta: 1. 3. 2026 – 28. 2. 2029 

SICRIS

Načrt za ravnanje z raziskovalnimi podatki

Opis projekta

Zapuščinski inventarji predstavljajo najboljši razpoložljivi vir za vpogled v življenjski standard, torej materialno kulturo, potrošniške vzorce in stanovanjske razmere med 17. in 19. stoletjem. To so seznami premičnih in nepremičnih predmetov ter dobrin, ki so pripadali neki osebi, v Evropi pa se pogosto uporabljajo v zgodovinskih raziskavah.

V Sloveniji je njihova raba bolj omejena in dokaj neuravnotežena v korist plemstva, osrednje Slovenije in moških primerov. Z izjemo Štuhca (1995; 2009), večina študij sloni na posameznih ali maloštevilnih inventarjih, ne obravnava dolgoletnih nizov ter rezultatov ne umešča v mednarodni okvir. Kjer zaostajamo, so torej mestni in podeželski srednji in nižji sloji ter materialna kultura in potrošniško vedenje žensk. Pogrešamo tudi dolgo časovno perspektivo in primerjalni pristop do drugih evropskih regij.

Namen projekta je nasloviti to zaostalost s predlogom raziskave, ki si zastavlja uresničljive cilje. Obravnavali bomo severno Istro, okoli 400 km2 veliko območje s približno 30.000 prebivalci leta 1816, ki je dovolj majhno, da je obvladljivo, in dovolj veliko, da zagotavlja pomenljivo študijo. Območje je dolgo bilo del Beneške republike, na začetku 19. st. pa je prišlo pod avstrijsko oblast. To območje smo izbrali za svojo študijo primera zaradi izjemnih razpoložljivih virov. To je namreč eno redkih območij današnje Slovenije, kjer so delovali notarji in so posledično ohranjeni posmrtni popisi in ženitne pogodbe (okrog 500 popisov za 17. in 18. stoletje). Zatem je nova avstrijska oblast tu v celoti uveljavila novo zakonodajo o dedovanju, tako da je ohranjen neprekinjen niz zapuščinskih spisov za okrajna sodišča v Kopru in Piranu od leta 1814 do 1918 (3 do 4.000 popisov). To je edino območje v Sloveniji, kjer sta izpolnjena oba pogoja, s čimer nastane kontinuirani serijski vir za obdobje 17.-19.

Raziskovalni cilji:

1. Pridobiti zanesljivo bazo informacij z zanesljivo kronologijo o materialni kulturi in potrošnji med 17. in 19. stoletjem.
2. Ugotoviti vzorce in neenakosti življenjskega standarda glede na družbeni sloj in spol v urbanem in ruralnem okolju.
3. Omogočiti mednarodno primerljivost življenjskega standarda.

Z vidika metodologije bomo delali na podlagi indeksov, ki omogočajo boljšo primerljivost (Schuurman 2014), in sicer z opredelitvijo ključnih dobrin kot indikatorjev sprememb v potrošnji (Béaur 2017). Naš namen je obravnavati sledeče kategorije blaga: luksuzni predmeti, novo potrošno blago (kava, čokolada itd.), oblačila, kuhinjski in jedilni predmeti, pohištvo in posteljnina, bivalni prostori. Določili bomo ključne dobrine in sestavili indeks, ki bo zagotovil mednarodno primerljivost rezultatov. To metodo bomo združili s popolnejšo analizo vseh gospodinjskih predmetov na vzorcih inventarjev, ki bodo zagotovili uravnoteženo socialno, spolno in kronološko reprezentativnost.

Raziskovalna vprašanja:

1. Kakšne so spremembe v materialni kulturi in potrošnji v severni Istri med 17. in 19. stol. in kdaj se pojavijo?
2. Kako so spremembe povezane s socialnimi in spolnimi spremenljivkami v urbanem in ruralnem okolju?
3. Kateri so lokalni in globalni dejavniki, ki vplivajo na spremembe?
4. Kakšen je vzorec sprememb v severni Istri v primerjavi z drugimi evropskimi regijami in obstoječimi interpretacijami?

Projektno skupino sestavljajo starejši in mlajši raziskovalci, ki združujejo kompetence na področju ekonomske, socialne, ruralne in urbane zgodovine ter zgodovine spolov in prebivalstva, ki so že med seboj sodelovali v več zgodovinskih raziskovalnih projektih. Oprli se bomo tudi na strokovno znanje G. Béaurja (direktorja pri CNRS in EHESS).