Regionalna delavnica o dediščini T4EU z naslovom Konservatorstvo kot interpretacija: med konservatorstvom, muzeologijo in interpretacijo dediščine (Mednarodna poletna šola muzeologije in dediščine 2026), ki jo je organizirala UP FHŠ v okviru UNESCO katedre za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini, je potekala od 1. do 5. septembra 2026, in je bila posvečena razmišljanju o tem, kako se ohranjanje, interpretacija in muzeologija prepletajo v teoriji in praksi.
Združila je več kot 23 udeležencev iz 7 držav, med njimi iz, Egipta (Faculty of Archaeology, Cairo University), Italije (University of Udine), Uzbekistana (Specialized State General Education School No. 59), Indije (Indira Gandhi National Open University -IGNOU), Francije (Camille Jullian Centre, Aix-Marseille University) in Irske (University College Dublin). Pritegnila je tudi tudi domačo udeležbo, in sicer iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru ter iz Društva Mladi Evropejci Gorenjske (DMEG).
Letošnja šola in delavnica sta bili usmerjeni v alternative in prakse, ki omogočajo vključujoč in pluralističen pristop: ohranjanje večplastnosti ob hkratnem ohranjanju prostorske koherentnosti, jasna interpretacija neskladij med plasti ter načini, na katere lahko k temu prispevajo muzeji, interpretacijski centri in različni interpretacijski prostori, ob tem pa so dodali še temo potenciala umetniških intervencij (zlasti v javnih prostorih) in digitalnih orodij kot načinov za zmanjšanje fizičnih posegov v prostor in odprtje možnosti za večplastno branje dediščine.
Prvi dan je bil namenjen predstavitvi ciljev tedna, okvira UNESCO katedre ter ključnih tem ohranjanja kot interpretacije. Po registraciji in uradnem pozdravu Irene Lazar, vodje UNESCO katedre, sta sodelavki katedre Zrinka Mileusnić in Neža Čebron Lipovec izvedli plenarni predavanji na temo interpretacije dediščine in konservatorstvu s fokusom na sodobnih teoretičnih in praktičnih izzivih. Nato so udeleženci sodelovali v kratki spoznavni dejavnosti. Program se je nadaljeval s temami materialne dediščine, etike ohranjanja in interpretacije na podlagi predmetov s predavanji: Pike Škerlj, Emana Khalife in Husseina Hassana Marie Hassana Mahmouda.
Drugi dan je bil osredotočen na arhitekturno, sakralno in muzejsko dediščino. V prispevkih Anje Mlakar, Francija Lazarinija in Nikoline Belošević so raziskovali, kako se pomeni ustvarjajo skozi ohranjanje, raziskave, verske in krajinske kontekste, arhitekturne posege ter muzejsko interpretacijo. Dan je združeval študije primerov z daljšo participativno delavnico, ki jo je vodila Ileana Toscano na temo disonantne dediščine kot demokratičnega prostora.
Tretji dan je bil posvečen programom za javno dediščino, večplastni verski dediščini, industrijski dediščini in v prihodnost usmerjeni interpretaciji – prek predavanj o primerih iz prakse, ki so jih izvedli Andrej Jazbec in Ana Laznibat, ter delavnice, ki sta jo vodili Judita Lux in Mija Topličanec. Povezali so primerestenskih poslikav in adaptivne ponovne rabe z daljšo delavnico o ruševinah in interpretativnih strategijah, s čimer so udeležence spodbudili k razmišljanju o tem, kako je mogoče spomeniška območja na novo zasnovati s pomočjo ohranjanja, oblikovanja in vključevanja javnosti.
Četrti dan je bil posvečen participativnemu sprejemanju odločitev, prihodnosti dediščine in zaključnemu razmisleku. Glavna delavnica zastavlja vprašanje, kdo ima pravico odločati o prihodnosti ruševin, in udeležence spodbuja k upoštevanju različnih perspektiv zainteresiranih strani. Dan se je začel z delavnico, ki jo je vodila Maja Bricelj, sledila pa so predavanja Bernarde Županek, Nejca Kovačiča in Katarine Toman Kracina, Jane Puhar, Nesrina El Hadidi ter Jacopa Rasmija. Program se je zaključil z evalvacijo, podelitvijo potrdil in sprejemom.
Zadnji dan je bil namenjen celodnevni ekskurziji Muzejizacija goriške dediščine: izzivi, pomen in vidiki trajnosti v Novo Gorico, ki je povezala vse teme z izbranimi spomeniškimi območji, čezmejnimi kulturnimi konteksti ter sodobnimi pristopi k interpretaciji, ohranjanju in vključevanju javnosti – osredotočila se je na muzejizacijo goriške dediščine v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Mednarodno poletno šolo muzeologije in dediščine 2026, je v sodelovanju z Evropsko univerzo Transform for Europe (T4EU) in Javnim Zavodom GO!2025, organizirala UP FHŠ, v okviru UNESCO katedre za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini. Finančno je poletno šolo podprla Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.
