Magister profesor slovenistike / magistrica profesorica slovenistike (mag. prof. slov.)

8 (SOK), 7 (EOK), druga stopnja

Program traja 2 leti (4 semestre), študent pridobi 120 ECTS (60 za letnik).

0114 izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo

V pedagoški magistrski študijski program Slovenistika se lahko vpiše:

a) kdor je diplomiral s področja slovenistike na študijskem programu 1. stopnje;

b) kdor je diplomiral z drugih strokovnih področij na študijskem programu 1. stopnje, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;

c) kdor je diplomiral z drugih strokovnih področij na univerzitetnem študijskem programu oz. specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja oz. z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;

d) kdor je diplomiral na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena izpitov pri študiju prve stopnje.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoj za napredovanje v višji letnik je, da študent zbere vsaj 54 ECTS iz vpisanega letnika, pri čemer mora imeti za napredovanje v višji letnik opravljene vse obvezne predmete.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če je zbral vsaj 48 ECTS iz vpisanega letnika, če ima za to upravičene razloge, pri čemer mora imeti za napredovanje v višji letnik opravljene vse obvezne predmete. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija UP FHŠ.
Študent lahko enkrat ponavlja 1. letnik, če zbere vsaj 30 ECTS tega letnika.

Cilj študijskega programa je izoblikovanje diplomantov s splošno slovenistično izobrazbo, kar pomeni, da si pridobijo strokovno in poglobljeno znanje o razvoju in sedanjem stanju slovenskega jezika, književnosti in na tej podlagi, tudi kulture. Ob tem pa se usposobijo tudi za poklicno delovanje kot lektorji oziroma za delo v založništvu ali se pripravijo za nadaljevanje študija na pedagoškem drugostopenjskem študiju.

Splošne kompetence

• Samostojen študij
  Usposobljenost za samostojen študij, presoja ter razlaganje in vrednotenje sodobnih slovenskih jezikovnih in literarnih pojavov ter jezikoslovnih in literarnih tokov v evropskem in svetovnem družbenem kontekstu.
• Samostojna uporaba slovenističnih in drugih virov Usposobljenost za samostojno uporabo slovenističnih in drugih virov ter literature za teoretično in praktično delo na področju slovenistike ter širše.
• Zmožnost kritične presoje
  Zmožnost kritične presoje virov in informacij oziroma jezikovnih in literarnih pojavov in v tem smislu sposoben oblikovati samostojno pisno besedilo (strokovni oziroma poljudni članek, referat, razprava itd.).
• Obvladovanje slovenistične stroke
  Obvlada osnovno filozofijo, dileme in perspektive slovenistične stroke ter slovenistične raziskovalne in interpretativne metode.
• Interdisciplinarnost
  Usposobljenost za spoznavanje in interdisciplinarno uporabo slovenistiki sorodnih ved in študijskih področij.
• Kritična presoja ter reševanje strokovnih in praktičnih vprašanj
  Usposobljenost za kritično presojo in reševanje strokovnih in praktičnih vprašanj s področja slovenske jezikovne in kulturne politike v sodobni slovenski družbi in tudi širše.

Predmetno-specifične kompetence

• Poglobljeni vpogled v slovenski jezik
  Strokovno poglobljeni vpogled v pretekli in sodobni razvoj ter stanje slovenskega jezika ob ustreznem poznavanju jezikoslovnih teorij 20. stoletja in soočanju slovenskega jezika s slovanskimi, romanskimi in germanskimi jezikovnimi pojavi.
• Pregled slovenske književnosti
  Pregled slovenske književnosti v njenem razvoju od začetkov do neposredne sodobnosti ob ustreznem poznavanju svetovne književnosti in literarne teorije.
• Poznavanje ključnih prelomnic v zgodovini slovenskega jezika in književnosti
  Poznavanje ključnih prelomnic v zgodovini tako slovenskega jezika kot književnosti z ozirom na ključne kulturno-umetniške tokove Evrope in Sredozemlja.
• Jezikovne, literarne in druge kulturološke posebnosti slovenskih obmejnih in kulturno stičnih področij
  Razumevanje jezikovnih, literarnih in drugih kulturoloških posebnosti slovenskih obmejnih in kulturno stičnih področij, s posebnim poudarkom na prostoru med Alpami in Jadranom.
• Ključni elementi slovenske kulture
  Poznavanje nekaterih ključnih elementov slovenske kulture z zgodovinskih, geografskih in antropoloških oz. kulturoloških vidikov.
• Nova raziskovalna področja jezikoslovja in književnosti
  Poznavanje nekaterih novih raziskovalnih področij na jezikovnem in literarnem področju, ki še posebej poudarjajo družbeno razsežnost in vpetost slovenske književnosti v sodobno družbo.
• Samostojna uporaba virov
  Sposobnost za samostojno uporabo zgodovinskih, teoretičnih in materialnih virov ter informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju slovenistike oziroma, točneje, jezikoslovja, literarne zgodovine in literarne teorije.

Magistrandi študijskega programa dobijo poglobljeno znanje tako temeljnih prvin stroke kot metodoloških pristopov in usmeritev. Možnosti za delo imajo tudi v vseh tistih okoljih, kjer je potrebna široka razgledanost in poznavanje družbenih in kulturnih problemov, pojavov in procesov, tako na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

Magistrandi bodo lahko delovali in se zaposlili:

• kot učitelji/profesorji slovenščine v osnovnih in srednjih šolah,
• kot asistenti v raziskovalnih institucijah,
• v službah za odnose z javnostmi,
• na področju kulturnih in turističnih dejavnosti,
• v medijih in kreativni industriji.