Program traja 2 leti (4 semestre), študent pridobi 120 ECTS (60 za letnik).

Magister / magistrica zgodovine (mag. zgod.)

8 (SOK), 7 (EOK), druga stopnja

0222 zgodovina in arheologija

V magistrski študijski program Zgodovina se lahko vpiše:

a) kdor je diplomiral s področja humanistike ali družboslovja na študijskem programu 1. stopnje; ali

b) kdor je diplomiral s področja humanistike ali družboslovja na univerzitetnem študijskem programu oz. specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004;

c) kdor je diplomiral z drugih strokovnih področij na študijskem programu 1. stopnje, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;

d) kdor je diplomiral z drugih strokovnih področij na univerzitetnem študijskem programu oz. specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetem pred 11. 6. 2004, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja oz. z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;

e) kdor je diplomiral na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena izpitov pri študiju prve stopnje.

Ocenjevanje poteka v najstrožji zavezanosti profesionalni etiki. Pri priznavanju opravljenih obveznostih pri posameznih predmetih se upošteva naslednja lestvica ocen, ki je primerljiva z ECTS ocenjevalno lestvico:

• 10 – odlično (izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), ECTS A
• 9 – prav dobro (nadpovprečno dobro znanje), ECTS B
• 8 – prav dobro (zelo dobro znanje z odpravljivimi napakami), ECTS C
• 7 – dobro (dobro znanje z nekaterimi napakami), ECTS D
• 6 – zadostno (znanje ustreza minimalnim zahtevam), ECTS E
• od 5 do 1 – nezadostno (znanje ne ustreza zahtevam), ECTS FX

Pogoj za napredovanje v drugi letnik je, da študent opravi študijske obveznosti v obsegu 48 ECTS prvega letnika. Študent lahko enkrat ponavlja 1. letnik, če zbere vsaj 30 ECTS. Drugega letnika ni možno ponavljati. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do konca naslednjega študijskega leta.

Magistrand je sposoben za delo v raziskovalnih institucijah in na raziskovalnih in aplikativnih projektih. Splošne in predmetno-specifične kompetence, ki jih pridobi diplomant, odpirajo možnosti zaposlitve povsod tam, kjer sta potrebna široka razgledanost in poznavanje osnovnih družbenih procesov, torej v delovnih okoljih na občinskem, regijskem, državnem in mednarodnem nivoju, ki se ukvarjajo s planiranjem razvoja, upravljanjem z naravno in kulturno dediščino, varovanjem krajine ter v zasebnih podjetjih, ki se ukvarjajo s podobnimi tematikami.
Dvopredmetna smer izobražuje učitelje zgodovine in geografije za delo v osnovnih in srednjih šolah.

Možni poklici diplomantov:

• Novinar in komentator;
• Arhivist in muzealec;
• Samostojni delavec v kulturi;
• Asistent v raziskovalnih institucijah;
• Učitelj/profesor zgodovine v osnovnih in srednjih šolah.

Cilj programa je usposobiti diplomante za samostojno opravljanje strokovnega dela na področju zgodovine ter njej sorodnih disciplin, zlasti kulturne dediščine, arhivistike, muzeologije.

V okviru študijskega programa bodo študenti razvili naslednje splošne kompetence:

• sposobnost aplikacije znanja v konkretnih strokovnih situacijah;
• sposobnost kritične analize problemov, predvidevanja rešitev s prenosom tujih izkušenj ali s sintezo svoje rešitve glede na specifične razmere;
• obvladanje osnovne raziskovalne metode v smislu opazovanja in zbiranja podatkov iz prakse in objav;
• usposobljenost za raziskovanje na ustrezni ravni, sposobnost ustvarjanja novih (kreativnih) idej ter uporabo pridobljenega znanja v praksi,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti oblikovanja samostojnih pisnih besedil (člankov, referatov, razprav itn.) ter zmožnosti razlaganja, utemeljevanja, prepričevanja, javnega nastopanja in predstavljanja predlaganih rešitev,
• pridobitev socialnih in komunikacijskih spretnosti za presojo aktualnih družbenih in političnih dogodkov, razlaganje in vrednotenje političnih in družbenih fenomenov
• avtonomnost pri znanstvenem in strokovnem delu ter sprejemanju poslovno-organizacijskih odločitev;
• zavezanost profesionalni etiki ter zmožnost kritičnega in samokritičnega mišljenja in presoje;
• sposobnost sodelovanja in dela v skupini pri opredelitvi problema, analizi, zastavljanju ciljev in hipotez ter uresničevanju zastavljenih nalog na projektih;
• ustvarjanje spodbudnega vzdušja, sodelovalnih medsebojnih odnosov v skupini in kolegialnost do sodelavcev;
• organizacijske in vodstvene sposobnosti ter spretnosti za učinkovito razreševanje problemov in konfliktov.

Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu v rubriki »cilji in kompetence«, glavne predmetno-specifične kompetence, ki jih razvijamo s tem programom, pa lahko strnemo v naslednjih točkah:

• poznavanje ključnih tematik v zgodovini sveta, Evrope, Slovenije in širšega slovenskega kulturnega prostora ter Sredozemlja;
• sposobnost samostojnega dela na osnovi zgodovinskih raziskovalnih in interpretativnih metod ter reševanja konkretnih raziskovalnih problemov z uporabo ustreznih znanj, metod in veščin, pridobljenih v času študija;
• poznavanje zvrsti virov in njihovih značilnosti ter zmožnost samostojne uporabe zgodovinskih virov za raziskovalno delo na področju zgodovinopisja, kakor tudi širše stroke,
• obvladovanje teoretskih problemov stroke in njihovih rešitev, poznavanje sodobnih raziskovalnih vprašanj na različnih zgodovinskih področjih;
• usposobljenost za nadaljnji samostojni in timski raziskovalni študij in samostojno poglabljanje različnih vprašanj;
• obvladovanje metodoloških postopkov za zbiranje podatkov in informacij, potrebnih za uspešno reševanje raziskovalnih in strokovnih nalog;
• sposobnost umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst zgodovinske stroke;
• sposobnost opažanja in interpretacije povezav med specifičnimi primeri in teoretičnim proučevanjem zgodovinskih pojavov in procesov tako na raziskovalnem kot širšem strokovnem področju (tudi v sedanjosti);
• sposobnost razumevanja in uporabe znanja in veščin s svojega strokovnega področja pri reševanju vprašanj in problemov družbenega okolja, v katerem deluje, posebej tistih, ki so povezani z interpretacijo in valorizacijo preteklosti;
• sposobnost razumevanja, povezovanja in posredovanja informacij, relevantnih za reševanje konkretnih zgodovinskih in razvojnih problemov (zna hitro interpretirati, kontekstualizirati in sintetizirati informacijo in jo narediti razumljivo širši javnosti);
• sposobnost kompleksnega razumevanja zgodovinskih pojavov, tudi kot ključ za razumevanje sedanjosti na lokalni, regionalni, državni ali meddržavni ravni.