Šifra projekta: J6-2574
Vrsta projekta: Temeljni raziskovalni projekt
Nosilec projekta: Inštitut za novejšo zgodovino
Vodja projekta: dr. Marko Zajc
Partnerske institucije: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Inštitut za medkulturne študije; Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Sodelujoči na UP FHŠ: prof. dr. Aleksander Panjek, izr. prof. dr. Petra Kavrečič
Vir financiranja: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
Raziskovalno področje (ARRS): 6.01 Humanistika / Zgodovinopisje
Trajanje projekta: 1. 9. 2020–30. 8. 2023
Predstavitev projekta:
Vse meje so zgodovinske. Zgodovina neke meje ni zgolj predzgodba, ampak je vpisana/vžgana v samo strukturo meje. Način, na kateri je bila meja konstruirana in vzdrževana (zakaj, kako, kdaj, kje, kdo jo je ustvaril), so-določa lastnosti sodobnih meja. Pomemben ključ za podrobno razumevanje specifične meje so mejne komisije, ki so mejo ustvarile in/ali vzdrževale. Razumevanje sedanjih meja ni mogoče brez poznavanja dela mejnih komisij. Ponovna krepitev meja je eden izmed največjih izzivov sodobne Evrope (sekuratizacija migracij, mejne ograje, Brexit). Če so veljale meje znotraj EU pred letom 2015 za anahronizem, pa se je takrat pokazalo, da so specifične lastnosti posameznih meja izrednega pomena. Samo poznavanje kompleksne dediščine posameznih meja omogoča uspešno in humano upravljanje z državnimi mejami. Mejne komisije so pravno orodje, s katerim politične entitete urejajo medsebojne meje na enakopravni osnovi. Člani komisije so visoki uradniki in strokovnjaki. Skupne mejne komisije lahko uporabljajo tudi politične entitete, ki niso neodvisne. Nekatere skupne mejne komisije vključujejo ”tretji faktor”: federalno oblast, predstavnike velesil, ipd. Meja med dvostranskimi skupnimi komisijami in multilateralnimi komisijami je težko določljiva. Po načinu delovanja jih delimo: a) na tiste, ki mejo določajo; b) tiste, ki mejo vzdržujejo. Glede na stalnost jih lahko razdelimo na: a) trajne (npr. mejne komisije zaradi mejnih rek); b) posebne, ”ad hoc” (urejajo določene zadeve/spore).
»Nazaj k črti«/ Meje kot objekti. V ospredju našega pristopa je materialnost in zgodovinskost meja. Meje kot objekti so del dinamičnih mejnih procesov (Passi 2012). »Meje so bolj vzdržljive kot države«/ Nespremenljive meje Politične meje lahko preživijo države, ki so jih ustvarile. V tem smislu so meje bolj vzdržljive kot države. Fantomske meje in administrativna dediščina Fantomske meje so nekdanje politične meje, ki še vedno strukturirajo sodobni svet. Administrativna dediščina je tesno povezana z razvojem moderne ozemeljske države. Temeljna raziskovalna vprašanja (RV) v perspektivi dolgega trajanja: ustvarjanje meja, vzdrževanje meja, ponovna uporaba meja CILJI Znanstveni cilji: Boljše razumevanje načina kako meje kot objekti konservirajo preteklost in kako so-ustvarjajo prostor in čas. Družbeni cilji: 1. Potencialni vpliv na javnost: preseganje nacionalističnih, anahronističnih in determinističnih pogledov, boljše razumevanje kompleksnosti procesov mejnosti. 2. potencialni vpliv na prakso upravljanja z mejami v Republiki Sloveniji in EU: razumevanje dediščine konkretnih meja je pomembno za upravljanje meje kot objekta.