Med najzanimivejšimi dejstvi izstopajo število Slovencev na začetku 20. stoletja (okrog 57.000, v Ljubljani npr. približno 40.000), bogastvo slovenskih društev, organizacij, strank, časopisov, slovenščina v osnovnih in srednjih šolah. Iz nekoliko bolj oddaljene zgodovine je vredno poudariti dokaze o uporabi slovenščine med plemstvom (družina Marenzi), pa Zoisa, škofa Petra Bonoma, Tomaža Hrena idr. Slovenskega in slovanskega duha se je v Trstu čutilo v prvi slovanski čitalnici Avstrijskega cesarstva (Slavjanska narodna čitalnica na Trgu zedinjene Italije), v Narodnem domu (danes ima v njem sedež Visoka šola modernih jezikov za tolmače in prevajalce Univerze v Trstu, v pritličju stavbe pa se nahaja Oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice) in še marsikje drugod. Trst so zaznamovali s svojo krajšo ali stalno prisotnostjo številni umetniki: Joyce, Svevo, Saba, Kosovel, Bartol, Pahor, Rebula, Fabiani … Opravičilo velja vsem in vsemu, kar je bilo na tem mestu zaradi omejitev izpuščeno.
Trst je zasijal v vsej svoji duhovnozgodovinski lepoti. Kako bi ga šele doživeli, če ne bi tako neprijetno deževalo!
Hvala študentom za sodelovanje in obema profesorjema za dragoceno izkušnjo.
Ta Trst
Ta Trst je ko mesto na robu sveta.
Obreden in star gre pod stojnico hiš,
Na grla kakor na flavte igra,
ko mu v srebrnino obraze loviš.
Cesarsko odpada nekdanji sijaj.
Po ulicah ladje na vetru drse.
Kot ženska odpira se na stežaj.
Grenkejši ko pelin so mrtvi ljudje.
Opasan z jeziki, ki pesmi pojo,
Pijan od požara in strog do soli,
Okraden za jutri ob čast in nebo –
ta Trst je kot vera, ki ne dogori.
Miroslav Košuta
