Povzetek predavanja
Preučevanje področja sekundarnih počitniških bivališč je eno najstarejših kontinuiranih področij geografskega raziskovanja, tako v svetovnem merilu kot tudi v slovenski geografiji. Zaradi številnih raznolikih in kompleksnih učinkov tega pojava v pokrajini in družbi, ki se na več nivojih zrcalijo tako v pozitivnih kot tudi negativnih razsežnostih, lahko pojavnost počitniških bivališč razumemo hkrati kot prekletstvo in tudi blagoslov, kot je že v 70-letih preteklega stoletja ugotavljal britanski družbeni geograf Terry Coppock. V Sloveniji je bivanje v sekundarnih počitniških bivališčih precej priljubljena oblika prostočasnih dejavnosti, pri njenem preučevanju pa se raziskovalec sooči z razlikami v terminologiji, ki omejujejo primerljivost pojava na mednarodni ravni, pestro dinamiko razvoja tovrstnih objektov in heterogenostjo bivalnih vzorcev. Dodaten izziv predstavlja dejstvo, da podatki o številu sekundarnih počitniških bivališč v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih izkazujejo trend zmanjševanja navkljub dokaj intenzivni gospodarski rasti in povečevanju števila vseh objektov v državi, v letu 2018 pa je bila registracija teh bivališč celo ukinjena kot statistična kategorija. Slovenija je tako postala ena od držav v Evropski uniji, kjer se podatki o številu, velikosti in razporeditvi sekundarnih počitniških bivališč ne spremljajo več. Kakšne so torej perspektive tega pojava na državnem nivoju, tako v smislu geografskega preučevanja kot tudi širše?
——
O prof. dr. Mihi Kodermanu
Dr. Miha Koderman je v letu 2004 diplomiral na UP FTŠ Turistici, v letu 2007 pa je zaključil študij še na UP FHŠ. V letu 2012 je na omenjeni fakulteti tudi doktoriral; za disertacijo je prejel nagrado Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od leta 2007 je zaposlen na Univerzi na Primorskem, kjer je najprej deloval na Znanstveno-raziskovalnem središču kot mladi raziskovalec, od leta 2012 pa je kot visokošolski učitelj in raziskovalec matično zaposlen na UP FHŠ. Tu je med letom 2016 in 2021 deloval kot prodekan za mednarodno sodelovanje in razvoj, daljše obdobje pa je (bil) tudi član univerzitetne in fakultetne Komisije za mednarodno sodelovanje. Med letoma 2016 in 2022 je opravljal funkcijo namestnika predstojnika Oddelka za geografijo, od oktobra leta 2022 pa deluje kot njegov predstojnik. Krajše obdobje je bil tudi član Senata UP FHŠ.
Od leta 2007 na Oddelku za geografijo izvaja več temeljnih in izbirnih predmetov na vseh treh stopnjah študija. Kot mentor oziroma somentor je od leta 2012 naprej sodeloval pri nastanku 21 zaključnih, 6 predbolonjskih diplomskih ter 14 magistrskih del ter ene doktorske disertacije. Dvema študentoma je na podlagi objave znanstvenega prispevka omogočil pridobitev Zoisove štipendije za posebne dosežke. Tri diplomska dela študentov, pri katerih je sodeloval kot mentor, so bila nagrajena z Bartolovo nagrado za študente. Pedagoško in raziskovalno je večkrat gostoval na geografskih oddelkih univerz v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu ter na univerzah Savoie Mont Blanc v Franciji, Tlemcen v Alžiriji ter Massachusetts Amherst v ZDA. Za svoje pedagoško delovanje je bil v letu 2019 nagrajen z Bartolovo nagrado za visokošolskega učitelja.
Raziskovalno se dr. Miha Koderman ukvarja s področjem družbene geografije, v sklopu katere preučuje geografijo turizma, ekonomsko geografijo in migracije. Kot avtor oziroma soavtor je objavil 60 znanstvenih prispevkov, znanstveno monografijo ter več strokovnih prispevkov, recenzij, uvodnikov in poljudnih člankov. Rezultate raziskovalnega dela redno predstavlja na znanstvenih konferencah doma in v tujini; večkrat je nastopil tudi kot vabljeni predavatelj. Souredil je več znanstvenih publikacij, med katerimi velja izpostaviti monografijo Nature, Tourism and Ethnicity as Drivers of (De)Marginalization, katero sta s Stankom Pelcem izdala pri založbi Springer International Publishing. Pri Mednarodni geografski zvezi deluje kot član upravnega odbora Komisije za območje Sredozemlja, aktiven pa je tudi v uredniškem odboru revije Geografski obzornik. Kot raziskovalec in koordinator je sodeloval v več raziskovalnih projektih; v preteklem desetletju vodil oziroma sovodil tudi tri bilateralne projekte z geografskimi inštitucijami iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije.