Udeleženci strokovne ekskurzije so se v nedeljo, 12. aprila, odpravili iz Kopra preko Rijeke in Senja v Bihać, ker so se seznanili z glavnimi značilnostmi tega mesta. V popoldanskem času so obiskali Narodni park Una, kjer so lahko opazovali mogočne slapove na istoimenski reki, poznani tudi po ustvarjanju lehnjakovih pragov.
V ponedeljek, 13. aprila, so pot nadaljevali preko Bravskega polja, kjer so se seznanili z osnovnimi značilnostmi tega kraškega območja, ki je poznano po visoki gostoti vrtač. Nato so prispeli v mesto Jajce, kjer jih je sprejel mag. Dragan Glavaš, direktor Javne agencije za kulturno-zgodovinsko in naravno dediščino ter razvoj turističnega potenciala mesta Jajce. V mestu so si ogledali tempelj boga Mitre, podzemno cerkev in se povzpeli na obzidje trdnjave nad mestom. Na vodenem ogledu so se seznanili tudi s številnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki ter občudovali mogočne slapove reke Plive, ki se na obrobju mesta izliva v reko Vrbas. Pot so nato nadaljevali do Sarajeva, kjer so se namestili v hotelu ob železniški postaji.
Tretji dan, 14. aprila, so udeleženci obiskali Oddelek za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Sarajevu, kjer jih je med drugim pozdravil tudi predstojnik oddelka, dr. Edin Hrelja. Skupaj so se nato odpravili na voden ogled Sarajeva. Pod vodstvom dr. Ranka Mirića in dr. Amine Sivac so se sprehodili proti mestnemu jedru iz časa Osmanskega imperija in naprej vse do starega mestnega jedra z Baščaršijo. Pri tem so se temeljito seznanili z razvojem mesta skozi različna obdobja njegove pestre zgodovine. Gostitelja sta poseben poudarek namenila tudi vojnemu obdobju iz 90. let 20. stoletja, o katerem še danes pričajo številne obstreljene zgradbe in spomeniki. Po kosilu na Baščaršiji je mag. Antonio Baketarić udeležence popeljal po »Sarajevski duhovni poti«, ki povezuje objekte treh monoteističnih religij. Dan so zaključili ob kraških izvirih reke Bosne na Ilidži.
V sredo, 15. aprila, so se študenti pod vodstvom dr. Ranka Mirića in dr. Amre Banda odpravili v Vzhodno Sarajevo. V Palah sta jih na Filozofski fakulteti sprejeli dr. Žana Gavrilović, prodekanja za znanstvenoraziskovalno dejavnost in dr. Milka Grmuša, sodelavka Oddelka za geografijo. Nato so na Jahorini spoznali dediščino olimpijskih iger in hitrim razvojem množičnega turizma, ki se med drugim zrcali v pretirani pozidavi. Na Trebeviću jim je sprehod do razgledišča preprečil naliv. Dan so zaključili z obiskom Tunela spasa.
V četrtek, 16. aprila, so se z mag. Antoniom Baketarićem odpravili v Konjic, kjer so si ogledali Titov bunker ter obiskali Visoko šolo za turizem in menedžment, kjer sta jih sprejela dr. Marijana Semič Šećibović in dr. Refik Šećibović. Pot so nadaljevali preko Jablanice do Ramskega jezera, se povzpeli na razgledišče Umna glava ter si ogledali stečke na Kupreškem polju. Dan so zaključili v Šćitu s prenočitvijo v Frančiškanskem samostanu Rama–Šćit.
Zadnji dan strokovne ekskurzije, 17. aprila, so se udeleženci po jutranjem vodenem ogledu frančiškanske cerkve, galerije in etnografskega muzeja odpravili do jezu na reki Rama, ki je bil zgrajen leta 1968 in ojezeril zgornjo dolino te reke. Pot so nato nadaljevali proti Hrvaški in mestu Imotski, kjer so si ogledali Rdeče in Modro jezero. Zaradi svojih izjemnih geomorfoloških značilnosti sta jezeri zavarovani kot naravna spomenika. V poznem popoldnevu so se odpravili proti Kopru ter s tem zaključili šestdnevno strokovno ekskurzijo.
Udeleženci so zahvaljujoč aktivnemu angažmaju kolegov iz Oddelka za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Sarajevu, mag. Antonia Baketarića ter predstavniki drugih ustanov pridobili poglobljen vpogled v številne geografske značilnosti in aktualne problematike Bosne in Hercegovine. Slednja jim bo ostala v spominu po bogati zgodovini in kulturi, izjemni geografski in biološki raznolikosti ter srčnih in gostoljubnih prebivalcih.
besedilo in fotografije: asist. Adrijana Perkon, prof. dr. Miha Koderman
