Zakaj ste se odločili za študij na UP FHŠ? Kaj vas je pritegnilo k študiju na Univerzi na Primorskem? In zakaj študij Arheologije in Dediščine?

S ”preučevanjem preteklosti” sem se navduševal že v srednješolskih letih in kaj kmalu mi je bilo jasno, da si bom prihodnost začrtal v tej smeri. Spominjam se, da sem imel nemalo preglavic pri izbiri študijske smeri, saj so me zanimale različne tematike iz področja arheologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, arhivistike itd. Po nadaljnjem pridobivanju informacij, sem se naposled odločil za študij Dediščine, ki je tedaj kot dokaj nov študij zajel zgoraj navedene vede v eno celoto. V času študija na 1. stopnji sem redno sodeloval pri različnih znanstveno-raziskovalnih projektih, ki so jih izvajali Inštitut za dediščino Sredozemlja (IDS) pri Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo; Mestna občina Koper in razna zasebna podjetja, kar je botrovalo k lažji odločitvi k vpisu na podiplomski magistrski študij arheologije. Po mojih izkušnjah lahko rečem, da odnos profesorjev in asistentov do študentov je bil nad pričakovanji, saj so vedno bili dostopni in pripravljeni prisluhniti, v kolikor je kdo potreboval pomoč, nasvet in usmeritev pri študiju in raziskavah.

Delate na področju, ki ste ga študirali. Katera znanja, ki ste jih pridobili med študijem, vam koristijo pri sedanjem delu?

Čeprav sem po duši in izobrazbi arheolog, sem (srečno) zaposlen v Pokrajinskem arhivu Koper, kjer nemalokrat slišim od sogovornikov začudeno izjavo: ”Arheolog, ki dela v arhivu?”. V arhivu sem zaposlen kot arhivski tehnik in skrbim za digitalizacijo arhivskega gradiva, popisovanje arhivskega gradiva, delo v čitalnici in druga razna dela. Pravzaprav me je do arhiva pripeljalo v veliki meri znanje, ki sem ga prejel v času študija na Dediščini in Arheologiji, kjer sem se seznanil z različnimi postopki dela. V kolikor pa je potrebno izpostaviti znanje, ki mi še danes največ koristi pri trenutni zaposlitvi bi omenil predvsem vsestranskost, samostojnost in natančnost pri delu. Vedno se trudim biti dosleden, zanesljiv, diskreten in dostopen ter odgovoren. Kot nesramežljivi in komunikativni osebi, mi delo z ljudmi in v stiku s sodelavci odgovarja, kot mi na drugi strani ne predstavlja problema samostojno delo. Enako velja tudi v privatnem življenju, kjer pridobljeno znanje že vrsto let (z otroškim navdušenjem) uporabljam pri različnih projektih (samostojnih in v okviru nevladnih organizacij: Poetovio LXIX, Sodales Aquileia in KD Vespesjan) na področju promocije arheološke dediščine.

Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč?

Predvsem dejstvo, da lahko delam različne stvari, učim novega znanja in osvajam nove veščine, ki pripomorejo k boljšemu in efektivnejšemu delu ter osebni rasti.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Trenutno je moj osnovni cilj nadaljevati in se razvijati v okviru dela, ki ga izvajam v Pokrajinskem arhivu Koper. Na daljši rok, pa je moja velika želja, da bi v prihodnje našo dejavnost in delo približali v obliki predavanj in delavnic učencem, predšolskim otrokom in drugim, ki bi jih tema zanimala. Mnenja sem, da je mlade potrebno čim prej seznaniti z vrednotami dediščine, preko katerih bodo lahko bolj cenili preteklost in imeli spoštljiv odnos do te.

Zakaj ste se odločili za študij na UP FHŠ? Kaj vas je pritegnilo k študiju na Univerzi na Primorskem? In zakaj študij Zgodovine in Dediščine?

Po zaključku gimnazije, potem ko sem že opustil misel na študij arhitekture, sem se odločil za študij zgodovine. Tako sem sem se odločil, da se bom vpisal kar na študijski program Zgodovino v domačem Kopru, k čemur me je še dodatno pritegnilo vzdušje mladosti, ambicioznosti in dinamičnosti mlade fakultete in univerze, ki je nakazovala tudi bistven poudarek k preučevanju stika slovenskega prostora s Sredozemljem. Ne bom zanikal dejstva, da je najbrž nek faktor bilo tudi domače primorsko podnebje, katerega sem bil bolj vajen (kasneje sem kljub temu nekaj časa študiral tudi v Ljubljani in ugotovil, da megla le ni tako grozna). Nikoli nisem odločitve obžaloval, saj se je izkazalo da je študij v Kopru omogočal številne prednosti, ki drugje ne bi bile možne. Tedanji Studium Generale nas je preplavil s temelji humanističnih znanosti, ki jih sprva nisem še dobro razumel in šele v številnih kasnejših letih sem sestavljal počasi drobce in se zavedal velikega pomena vseh vsebin, s katerimi smo bili takrat v stiku. Manjši oddelki in manjše občinstvo pri posameznih predmetih je omogočilo bolj tesne in osebne stike s profesorji in ostalimi študenti, kar je velikokrat omogočilo izjemno pozitivno študijsko izkušnjo. Velika odprtost fakultete za križanja med različnimi kurikulumi mi je omogočila neproblematičen vpis na vzporedni študij “Dediščina Evrope in Sredozemlja”, kjer sem lahko v večji meri zadovoljil svoje potuhnjeno afiniteto do arhitekture, ki je na študiju zgodovine nisem mogel docela izraziti. Ob zaključku obeh študijev na UP FHŠ lahko zatrdim, da sem spoznal zelo širok spekter humanističnih ved, ki mi omogočajo ne samo specializacijo v posamezno izbrano področje, temveč tudi razumevanje medsebojne povezanosti celotnega polja humanističnih študijev med seboj. Ta znanja so odigrala tudi temeljno vlogo pri nadaljevanju študija na magistrskem nivoju na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za umetnostno zgodovino, kjer sem se posebej posvetil arhitekturni zgodovini koprske palače Barbabianca, ljudsko Cameral.

Delate na področju, ki ste ga študirali. Katera znanja, ki ste jih pridobili med študijem, vam koristijo pri sedanjem delu?

Trenutno delam kot raziskovalec na področju kulturne dediščine in konservatorstva, in sicer na centru odličnosti InnoRenew, kjer raziskujem leseno stavbno dediščino slovenske Istre. Brez znanj pridobljenih na obeh študijih, bi bilo sedanje raziskovalno delo povsem nemogoče, saj se ukvarjam s stavbno dediščino istrskih obmorskih mest ter z njenim razvojem v času, za kar moram nujno poznati tako osnove zgodovine primorske in Istre, temelje metod raziskovanja v zgodovinopisju pa tudi metode raziskovanja arhitekture kot sestavine materialne kulture. Vsa ta znanja sem pridobil med študijem in utrjeval tudi med prostovoljskim delom v različnih muzejih (Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Pokrajinski muzej Koper) in enotah Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč?

Velikokrat me še vedno žene skoraj otroško navdušenje pred razkrivanjem skrivnosti, ki jih še skrbno varuje preteklost. Pri kulturni dediščini pa gre velikokrat še za veliko več, saj je kulturna dediščina z nami tukaj in zdaj in zadovoljuje potrebe današnje družbe – sooblikuje današnje urbano in ruralno bivalno okolje ljudi, služi ohranjanju zgodovinskega spomina v prostoru in hkrati prek razkrivanja sodobnega odnosa družbe do preteklosti nam lahko pove marsikaj o sodobnih družbenih dinamikah. Vse to so raziskovalne teme, ki sodijo v samo jedro humanistike in ki lahko imajo številne posledice za prihodnost.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Trenutno je moj osnovni cilj zaključiti začrtano doktorsko raziskavo o lesenih konstrukcijah v stavbni dediščini severnoistrskih mest, v prihodnosti pa bi se rad še globlje posvetil preseku kulturne dediščine in trajnostnega razvoja ter vlogi kulturne dediščine v sodobnem razvoju urbanega prostora.

Zakaj ste se odločili za študij na UP FHŠ? Kaj vas je pritegnilo k študiju na Univerzi na Primorskem? In zakaj študij Slovenistike?

Po zaključenem diplomskem študiju slovenistike na Univerzi v Novi Gorici (2010) sem si želela najti službo na svojem področju in načeloma sem mislila, da sem s študijem zaključila. Potem pa sem izvedela, da se s študijskim letom 2011/2012 na UP FHŠ začenja nov študijski program v sklopu slovenističnega oddelka, in sicer Uprizoritvene študije in kreativno pisanje. Pisanje me je spremljalo od zmeraj, to je bilo tisto, kar sem najraje počela, in po pridobljeni diplomi sem si zadala, da poskusim narediti nekaj iz dejavnosti, ki sem jo do tedaj prakticirala le v prostem času. S pisanjem sem se hotela ukvarjati poklicno. Novico o novem študijskem programu na UP FHŠ sem zato pospremila z velikim navdušenjem, in s študijskim letom 2011/2012 sem postala študentka UP FHŠ. Tako od predavanj kot od profesorjev sem si ogromno obetala in z veseljem lahko potrdim, da – kljub skromnemu vpisu in posledično okrnjenemu številu predavanj – nisem bila razočarana. Na študij na FHŠ imam zelo lepe spomine.

Delate na področju, ki je neposredno povezano z vašim študijem. Katera znanja, ki ste jih pridobili med študijem, vam koristijo pri sedanjem delu?

Moja dolgoletna želja, da bi se s pisanjem ukvarjala poklicno, se je uresničila. Do sedaj sem izdala tri knjige, dve kratkoprozni zbirki in roman. V prvi vrsti bi rekla, da sem se med študijem naučila kritično brati svoja besedila in jih piliti. Veliko znanja sem pridobila na področju naratologije in pripovednih tehnik in kako jih uporabljati. Znanja pa ne uporabljam le pri svojem pisanju, temveč tudi pri vodenju delavnic kreativnega pisanja, torej ga na nek način delim naprej. Poleg kreativnega pisanja pa sem med študijem na FHŠ pridobila veliko znanja tudi na drugem področju, s katerim se poklicno ukvarjam, tj. lektoriranje. V sklopu modula kreativno pisanje smo imeli na voljo nekaj izbirnih predmetov iz študija slovenistike in med drugim sem izbrala tudi predmet Lektoriranje, kjer smo študenti oz. študentke pridobile zares veliko praktičnih izkušenj in znanja.

Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč?

Moje delo obsega več področij, od procesa, med katerim prozno delo nastaja, do priložnosti, ko svoje delo predstavim občinstvu oziroma bralcem, vmes pa je še veliko stopenj. A čeprav je občutek, ko svojo knjigo končno držiš v rokah, nadvse zadovoljujoč, imam vsekakor najraje samo pisanje, torej kreativni proces, to je zame zelo osvobajajoče.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Letos me čaka še nekaj predstavitev kratkoprozne zbirke Čebelja družina, ki je lani prejela nagrado Evropske unije za književnost, poleg tega pa tudi dve umetniški rezidenci, in sicer na Dunaju ter v Lihtenštajnu. Trenutno pa zaključujem svojo četrto knjigo oz. drugi roman, ki naj bi izšel naslednje leto, česar se zelo veselim.

Zakaj ste se odločili za študij na UP FHŠ? Kaj vas je pritegnilo k študiju na Univerzi na Primorskem? In zakaj študij Zgodovine?

Da bo ravno Zgodovina tista, ki me bo spremljala skozi mojo karierno pot, sem zaslutil že v osnovni šoli. Srednja šola je nato moje zanimanje do zgodovine le še poglobila, zato je dokaj hitro postalo samoumevno, da bom študij nadaljeval v tej smeri. Z zanimanjem in številnimi pričakovanji sem se udeležil informativnega dne, kjer sem se podrobneje seznanil s študijem Zgodovine, in se dokončno odločil, da se vpišem na Fakulteto za humanistične študije, Univerza na Primorskem. Ne počutim se pretiran lokal-patriot, vendar študirati v domačem okolju sem videl prej kot prednost kot pa potencialno monotonost, pred katero me je marsikdo opozarjal. Prepričan sem, da sem pridobil neprecenljivo znanje o lokalni zgodovini z najširšega zornega kota; gospodarskega, družbeno-političnega, kulturnega itd. Veliko prednost študija na FHŠ sem obenem videl v širokem naboru izbirnih predmetov, ki si jih lahko praktično kombiniral tekom celotnega študija. Nič manj pomembni niso bili pristni odnosi, ki so se vzpostavili med predavatelji in študenti, kjer nisi imel občutka, da si le del široke množice, temveč individuum, ki so mu ob pristni podpori predavateljev omogočene mnogotere poti za nadgrajevanje že pridobljenega znanja. Tekom študija smo študentje imeli priložnost sodelovati na različnih projektih, ki so potekali v okviru FHŠ, in posledično navezati stike z različnimi lokalnimi institucijami, s katerimi sem ohranil stike tudi v bodoče. Tako sem brez večjih težav imel možnost opravljati obvezno študijsko prakso v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran. Ker sem bil prva generacija, ki se je vpisala na študij Zgodovine, sem se na študijsko pot podal s številnimi pričakovanji in v veliki meri so bila ta povsem izpolnjena.

Delate na področju, ki ste ga študirali. Katera znanja, ki ste jih pridobili med študijem, vam koristijo pri sedanjem delu?

Leta 2015 sem se zaposlil v Pokrajinskem arhivu Koper kot arhivist odgovoren za arhivsko gradivo Enote Piran tar za dokumentarno gradivo s področja zdravstva in sociale. Zagotovo je vsak poklic posebej specifičen in se ga naučimo korektno opravljati šele s pridobivanjem izkušenj na samem delovnem mestu. Nikakor pa ne gre zanemariti znanja, ki ga prinesemo s seboj! Zase lahko povem, da mi je pridobljeno znanje med študijem še kako koristilo, da sem se lahko uspešno spoprijemal z vsakdanjimi izzivi na delovnem mestu. Če omenim tisto najbolj specifično za moje delovno okolje; razumevanje multikulturnosti, pridobljene veščine na jezikovnem področju, poznavanje zgodovine institucij skozi različna časovna obdobja, varstvo kulturne dediščine in še bi lahko našteval. Poleg naštetega moram izpostaviti še sposobnost kritičnega razmišljanja, samostojnost in vestnost do dela, ki so sicer resda karakterne lastnosti posameznika, vendar jih je študij zagotovo še nekoliko izostril.

Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč?

Všeč mi je dinamičnost dela, saj svoje delovne obveznosti opravljam tako v samem arhivu kot tudi na terenu. Predpostavljam, da velika večina si še vedno predstavlja delo v arhivu kot izredno monotono delo, ki poteka za štirimi stenami arhivskega depoja, vendar je to daleč od resnice. Arhivisti se vsakodnevno soočamo z novimi izzivi, ki nam narekujejo sprotno izobraževanje preko različnih delavnic, seminarjev, okroglih miz itd. Vso pridobljeno znanje nato prida izkoriščamo za samo promocijo arhivskega gradiva v obliki raznih poljudnih oz. znanstvenih prispevkov, kot tudi s tematskimi razstavami. Uživam v tem, ko lahko sam pripomorem k promociji arhiva najrazličnejšim skupinam, od šolskih pa vse do upokojenskih, ki vselej z navdušenjem odkrivajo neprecenljivo kulturno dediščino, ki jo skrbno hranimo v naših depojih.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Čeprav ne rad delam dolgoročne načrte in se tako raje prepustim toku dogajanja, si vseeno želim, da bi lahko svojo nadaljnjo karierno pot še naprej bogatil v Pokrajinskem arhivu Koper. Kot sem že izpostavil, so pred menoj še številna dodatna izobraževanja z najrazličnejših področji (jezik, informatika,…), da bom lahko v bodoče kos novim izzivom. Oblikovale so se tudi že ideje glede razstave, ki jo želim izpeljati v bližnji prihodnosti. Veliko dela pa me čaka tudi na samem terenu, pri ustvarjalcih arhivskega gradiva, za katere sem pristojen. Nedvomno pa nameravam še naprej sodelovati pri promociji arhivskega gradiva preko različnih predavanj, delavnic, okroglih miz, itd.

Zakaj ste se odločili za študij na UP FHŠ? Kaj vas je pritegnilo k študiju na Univerzi na Primorskem? In zakaj študij Antropologije in kulturnih študijev?

UP FHŠ je bila ena izmed – in danes verjamem, da obenem tudi najboljša – izbir za nadaljevanje šolanja po gimnaziji v Ajdovščini. Vedno me je zanimal človek, njegovo obnašanje, delovanje v družbi. Ko sem pri izbiranju študija in ob oddaji vpisnice še zadnji trenutek preletela opis študija in predmetnik, je nekaj v meni reklo, da je to tisto pravo. Pa še ob morju je. 🙂
Pri antropologiji in kulturnih študijih me je navdušil predvsem holističen in kritičen pristop ter nenehno prepletanje z drugimi družboslovnimi vedami. Tako sem s študijem “nahranila” tudi radovednost s področja psihologije, filozofije in sociologije, kar je dodatno omogočal tudi sistem izbire zunanjih predmetov iz drugih smeri. Poleg narave študija so nas h kritičnemu razmišljanju in refleksiji spodbujali tudi sami profesorji, ozračje, ki je vladalo na fakulteti, pa je bilo spodbudno. Šele ko se danes obrnem nazaj v čas študija, povsem dojamem, kaj vse je študij ponujal. Če bi se z današnjim zavedanjem ponovno znašla v študentskih letih, bi ponujene študijske možnosti izkoristila v vsej svoji polnosti.

Če vse strnem v tri besede, bi študij na UP FHŠ opisala kot povezovalen, kritičen in spodbuden, vsekakor tak, ki ne ukaluplja.

Delate na področju, ki je posredno povezano z vašim študijem. Katera znanja, ki ste jih pridobili med študijem, vam koristijo pri sedanjem delu?

Delam v Turističnem združenju Izola, ki ima vlogo destinacijske management organizacije. Ukvarjamo se z upravljanjem destinacije, razvojem novih turističnih produktov in doživetij, marketingom, promocijo destinacije ter nenazadnje tudi z informiranjem. V doživetja in zgodbe vključujemo predvsem lokalno kulinariko in dediščino, oboje pa je neločljivo povezano tudi z ohranjanjem okolja – tako naravnega kot družbenega. Glede na to, da sama delam predvsem na področju stikov z javnostmi in EU projektov, mi v mojem delu prideta prav širina, ki sem jo razvila tekom študija, ter občutek za povezovanje in razumevanje sogovornika.

Paleta ljudi, s katerimi sem vsakodnevno v stiku, je zelo raznolika – od turističnega gospodarstva, novinarjev, projektnih partnerjev pa vse do stroke in lokalnega okolja. Zanimivo je, da me je prav delo na TZI ponovno povezalo tudi z UP FHŠ, s katero smo razvili eno izmed naših uspešnih zgodb, in sicer doživetje Rimski okusi pod zvezdami.

Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč?

Tako kot sem omenila, da študij na UP FHŠ ni ukalupljal, tako je tudi z mojim delom, ki mi ponuja širino – naj bo to v razmišljanju ali samem delovanju. Daje mi možnosti za poslovni in posledično tudi osebnostni razvoj. Predvsem v začetku, ko sem bila po daljši bolezni izključena iz delovnega procesa in socialnega okolja, me je večkrat potisnilo iz cone udobja, a mi je uspešno zaključena naloga prinesla dodatno spodbudo in poklicno samozavest. Izrednega pomena so zame tudi fleksibilnost, raznolikost in svoboda, ki jo imam v snovanju delovnega procesa. Dan ni enak dnevu in prav to je eden izmed razlogov, da zjutraj odidem z nasmehom. In seveda dejstvo, da smo izjemna ekipa, ki se med seboj podpira, dopolnjuje in pred sabo vidi izzive.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Sem precej intuitivna oseba, ki se velikokrat prepušča možnostim, ki jih življenje prinaša. Seveda pa te možnosti iščem v okviru svojih prioritet in vrednot. Želim si širiti socialno mrežo in rasti na področju dela, ki ga trenutno opravljam. Izrednega pomena je zame tudi osebnostni razvoj, saj močno verjamem, da je izpopolnjen posameznik tudi srečen posameznik, ki uspešno krmari skozi življenje in daje tudi drugim. Prav slednje je eden izmed temeljev moje prihodnosti, h kateremu se nagibam: dajati sebe preko osebne izkušnje in znanja, posredno ali neposredno.

Ena izmed stvari, ki me čakajo v prihajajočem letu (2023), je tudi predsedovanje Lions klubu Izola-Isola. Do takrat pa bom nabirala izkušnje in kovala načrte za naše družbeno orientirane akcije. Poleg tega pa si želim tudi več pisati (zase in za druge) in se izpopolniti na področju komuniciranja.

Zakaj ste se odločili za študij na UP FHŠ? Kaj vas je pritegnilo k študiju na Univerzi na Primorskem? In zakaj študij Italijanistike?

Po končani italijanski gimnaziji v Kopru sem se vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Padovi, kjer sem opravila vse izpite, vendar nisem diplomirala. Po več delovnih izkušnjah v različnih sektorjih sem se odločila, da poiščem možnosti za priznavanje opravljenih izpitov v Italiji in tako sem začela »brskati« po študijskih programih Fakultete za humanistične študije.

Ker je vedno bila moja želja, da bi lahko študirala v svojem jeziku, torej v italijanščini, sem se odločila, da se vpišem na študij Italijanistike. Tako sem najprej končala dodiplomski študij in nato nadaljevala na magisterij. V času študija na 1. in 2. stopnji sem bila zelo navdušena nad programom ter nad docenti in predavatelji, ki so bili vedno pripravljeni pomagati študentom, da dosežejo svoje cilje in razvijejo svoj potencial. Prav zaradi tega sem se brez oklevanja odločila, da se na nov doktorski program »Jezik in medkulturnost«, ki so ga odprli v akademskem letu 2018/2019,. Želela sem se izpopolnjevati naprej in pridobiti nova znanja.

Delate na področju, ki je posredno povezano z vašim študijem. Katera znanja, ki ste jih pridobili med študijem, vam koristijo pri sedanjem delu?

Zaposlena sem kot raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Moja področja raziskovanja so etnični študiji, jezikovna politika in varstvo manjšin. Podrobneje pa se ukvarjam s proučevanjem italijanske narodne skupnosti in medetničnih odnosov, s položajem in rabo italijanskega jezika ter z modelom vzgoje in izobraževanja na narodno mešanem območju.
Znanje, ki sem ga pridobila predvsem na doktorskem študiju, je zelo koristno za delo, ki ga opravljam, saj bi brez tega znanja bilo moje raziskovalno delo nemogoče, ker ne bi poznala raziskovalnih metodologiji oziroma ne bi bila zmožna pripraviti samostojne znanstvene raziskave. Izpostavila bi tudi, da znanje jezikov – v mojem primeru italijanščina, ki je tudi moj prvi jezik, slovenščina in angleščina – je bila in je dodana vrednost, še posebej pri sodelovanjih na mednarodnih projektih.

Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč?

Predvsem to, da me raziskovalno delo postavlja dnevno pred novimi izzivi, ki me navdušujejo in ki me ženejo naprej v raziskovanje.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Pomembno je, da se izboljšujem v okviru svojega dela na inštitutu, tako da bo moje raziskovalno delo uspešno in uporabno tudi za druge. Trenutno delam na objavah za znanstvene revije in monografije. Samostojno koordiniram in izvajam raziskave na šolah narodno mešanega območja ter sodelujem z drugimi sodelavci pri projektih inštituta. Med pomembnejše letošnje uspehe štejem sodelovanje pri pripravi prijave v programu Obzorje (Horizon). Na daljši roki pa je moja osebna želja, da bi pripravila in prijavila projekt ERC Starting Grant, o katerem že intenzivno razmišljam.