Šifra projekta: J6-70226
Vrsta projekta: nacionalni projekt ARIS
Vodja projekta: doc. dr. Jan Ciglenečki, FF UL
Partnerji in člani projekta: Filozofska fakulteta in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, zunanji partner Ain Shams University Kairo, Egipt
Vodja projekta na UP FHŠ: prof. dr. Irena Lazar
Vir financiranja: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Raziskovalno področje (ARIS): 6.02 Humanistika, Arheologija
Trajanje projekta: 1. 3. 2026 – 28. 2. 2029
Krajši povzetek:
Nedavne raziskave na področju dediščine so pokazale, da lokalne, strokovne in akademske skupnosti igrajo v globalni razpravi o dekolonizaciji dediščine, vključno z njeno interpretacijo, ohranjanjem in varstvom, bistveno pomembnejšo vlogo, kot se je doslej priznavalo. Poleg tega v Sloveniji trenutno ni okvira, ki bi omogočal sistematično katalogizacijo predmetov staroegipčanske kulture za namene, kot so arhiviranje, predstavitev, pripovedovanje, interpretacija in varovanje. Cilj tega projekta je razviti inovativen pristop k upravljanju, ohranjanju in interpretaciji dediščine z združevanjem razpršenih arheoloških, zgodovinskih in arhivskih podatkov, povezanih z omenjenimi konzuli in njihovimi zbirkami. Projekt bo prav tako izboljšal digitalno ohranjanje zbirk z njihovim združevanjem in ponovnim predstavljanjem prek medsebojno povezane digitalne platforme.
Inovativni prispevek projekta ASCON je v njegovem celovitem pristopu. Za razliko od redkih osamljenih in omejenih študij iz preteklosti si projekt prizadeva razviti natančno razumevanje tega, kako so egipčanski predmeti prišli v Evropo. To zahteva poglobljeno raziskovanje poklicnih in zasebnih mrež konzulov znotraj cesarske diplomatske službe ter njihovih povezav z naraščajočo egiptološko skupnostjo v Habsburški monarhiji, Srednji Evropi in Egiptu. Projekt bo raziskoval vlogo avstrijsko-slovenskih konzulov v zgodnjem razvoju egiptologije v Avstriji, hkrati pa bo preučeval orientalistične in kolonialne prakse, ki so vplivale na pridobivanje, prevoz in razstavljanje teh starin. V okviru projekta bo prvič pripravljena obsežna baza podatkov in katalog egiptoloških zbirk konzulov, ki se trenutno nahajajo v Sloveniji. Ta vir bo muzejem omogočil ustvarjanje privlačnih, interaktivnih razstav, ki spodbujajo večstransko sodelovanje z javnostjo. Za izboljšanje trajnostnega pristopa in upravljanja zbirk se bo aplikativno raziskovanje osredotočilo tako na pomen dediščine kot na vprašanja ohranjanja v povezavi z javnim interesom. To bo doseženo s pilotnimi študijami primerov iz zbirk konzulov v Sloveniji, ki bodo obravnavale različne izzive prek participativnega raziskovanja, v katerega bo vključen širok spekter zainteresiranih strani iz Slovenije, Egipta in drugih držav. Raziskava bo združevala perspektive strokovnjakov in laične javnosti, kar bo omogočilo uporabo ugotovitev v okviru sodobne postkolonialne znanstvene razprave v EU. Projekt ASCON z multidisciplinarnim pristopom združuje zgodovinske, arheološke, dediščinske in konservatorske raziskave, da bi poglobil naše razumevanje vrednotenja, kontekstualizacije, interpretacije in razstavljanja dediščine, pri čemer daje velik poudarek praktičnim uporabam.
Projekt ASCON bo nadgradil obstoječe raziskovalno sodelovanje med slovenskimi in egiptovskimi strokovnjaki s področja dediščine v okviru platforme SloveNile: Slovenian-Egyptian Heritage Science Platform. Glede na obsežno strokovno znanje, ki je na tem področju že prisotno v Sloveniji, je zdaj idealen trenutek za financiranje skupnega raziskovalnega projekta, osredotočenega na zgodovinsko študijo avstrijsko-slovenskih konzulov, skupaj s ponovnim arheološkim ovrednotenjem in dokumentacijo njihovih zbirk ter celovitim upravljanjem egiptovske dediščine v Sloveniji z vidika muzeologije in konservatorstva.