Vodja projekta: izr. prof. dr. Gregor Pobežin
Pedagoška somentorica: izr. prof. Jadranka Cergol
Projektna ideja izhaja iz spoznanja, da bralna kultura med mlajšo populacijo sicer ni slaba, vendar bi lahko bila boljša, predvsem pa je pomembno opaženo dejstvo, da je bralna pozornost mlajše populacije praviloma usmerjena na žanrsko literaturo (gl. http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/bralna-kultura-med-mladimi-ni-najboljsa-pa-tudi-najslabsa-ne.html). Kakor v svojih opažanjih ugotavlja tudi stroka, žanrska literatura sama po sebi ni problem, ker ustvarja podlago za branje visoke literature, vendar pa osredotočenost na žanrsko literaturo pomaga zabrisovati zavest o literarni dediščini določenega prostora. Zanimiv je tudi podatek, da produkcija naslovov od leta 2009 upada (l. 2009 340 naslovov na 100.000 prebivalcev, l. 2015 pa 262 na 100.000; vir: SURS), opazno tudi pri leposlovju (l. 2011 še 96 naslovov na 100.000 preb., l. 2015 pa samo še 81). Vse to kaže na (potencialno zaskrbljujoč) trend upadanja bralne kulture.
Predlagani projekt namerava načeti prav ta problem, tj. upadanje bralne kulture in zapostavljenost lokalne literarne dediščine, se pravi literarne dediščine, vezane na točno določen prostor in njegove različne časovne oziroma kulturne plasti. Pomembna izhodiščna ideja projekta je, da v vsakem prostoru pod moderno oziroma sodobno kulturno plastjo tiči še cel prerez predmodernih, zgodnejših kulturnih plasti, ki tako tvorijo palimpsest idej, palimpsest kultur – in palimpsest literatur; čeprav določene kulturne plasti, katerih del je tudi literatura prostora v določenem času, niso več očitne in zaradi tega morda celo tonejo v pozabo, to ne pomeni, da te specifične dediščine ni več tam. Predlagani projekt bo ponudil rešitev vrzeli, ki zijajo v poznavanju literarne dediščine določenih prostorov.
Tretje izhodišče projekta je spoznanje, da je trenutno najhitreje razvijajoča se turistična panoga dediščinski turizem; projekt bo deloval tudi v smeri inovativnosti znotraj te turistične panoge.
Zgoraj nakazan problem najlaže opišemo s konkretnim primerom, ki ga bomo med drugim reševali v okviru predlaganega projekta, in sicer: dnevni sprehod po ulicah Kopra povprečnega meščana ali naključnega obiskovalca popelje mdr. po t.i. Santorijevi ulici, imenovani po Santoriu Santoriu (1561-1636), koprskem humanistu, zdravniku, ki je avtor ene najpomembnejših znanstvenih medicinskih razprav njegovega časa, v kateri je tematiziral celo pomembna spoznanja arabskih zdravnikov. Malokdo pa o tem pomembnem piscu ve kaj otipljivega, kaj šele, da bi kdaj imel priložnost prebrati eno samo vrstico iz njegovega dela, ki je sicer res znanstvene narave, a je – kakor je to bilo pri humanističnih piscih malodane pravilo – napisano v skladu z zahtevami visoke literature.
Drugi del projektnih ambicij je implementacija oživljanja literarne dediščine v turističnem kontekstu. Njegova inovativnost je v pripravi literarnih itinerarijev – litinerarijev – ne samo za predšolsko in šolsko mladino, pač pa tudi za druge populacije, denimo turistične obiskovalce ipd.
Rezultat trimesečnega projekta je zemljevid Kopra z nekaterimi literarnimi točkami, ki bralca popeljejo po zgodovini in literarni dediščini mestnega jedra.
Pri projektu so sodelovali:
Nicole De Stena, UP FHŠ, Italijanistika, 1. stopnja
Marina Đombić, UP FHŠ, Zgodovina 1. stopnja
Danijel Gontarev, UP FHŠ, Zgodovina, 1. stopnja
Elmir Šut, UP FAMNIT, Računalništvo in informatika, 1. stopnja
Vanja Korenč, UP FHŠ, Geografija, 2. stopnja
Irik Kos, UP FHŠ, Italijanistika (pedagoški), 2. stopnja
doc. dr. Jadranka Cergol, UP FHŠ, Italijanistika (pedagoška mentorica)
doc. dr. Klen Čopič Pucihar, Informacijske znanosti in tehnologije (pedagoški mentor)