Tako arheologija, skupaj z antropologijo, prostorsko identiteto in kulturno geografijo, zgodovino in dediščino, zajema preučevanje človeštva od izvora vrste do današnjih dni v vsej možni kompleksnosti. Arheologija kot »termin« je že v prejšnjem stoletju »prerasla« v široko znanstveno sprejeto metaforo, podobo, ki se vedno bolj uporablja za razumevanje konceptualnih osnov in praktičnih vidikov različnih znanstvenih pristopov. Vse je začel Freud, ki je arheologijo videl kot glavno metaforo za psihoanalizo. Arheologija vednosti Michela Foucaulta je ponujala arheologijo kot alternativni način zgodovine, ki ima diskurz (in ne človeka) za predmet preučevanja, ali pa Arheologija uma Jaaka Pankseppa in Lucy Biven je predstavila stratigrafijo globokih nevronskih virov naših vrednot in osnovnih čustvenih občutkov. Nenazadnje je tu Arheologija medijev, pristop kot sta ga predstavila Erkki Huhtamo in Jussi Parikka, ki prebira dokaze o tem, kako so bili mediji, ki so obstajali pred današnjimi interaktivnimi in digitalnimi oblikami, v svojem času izpodbijani, sprejeti in vgrajeni v vsakdanje življenje. Dojemanje estetike vizualne umetnosti pa je v Arheologiji umetnosti že pred časom ponujala Dánae Fiore. Najnovejša Jezikovna arheologija Gerda Carlinga, se osredotoča na rekonstrukcijo pretekle rabe jezikov in nas popelje v raziskovanje njihovega razvoja skozi čas. V letošnjem programu Dnevov humanistike so se zvrstili dogodki, ki na neki način izpopolnujejo in potrjujejo zgoraj napisano. Dogodki so bili po vsebini kot tudi temah zelo raznoliki, pa vendar so bili medsebojno povezani in dopolnjevalni.

Ponedeljek, 7. aprila 2025 – prvi dan Dnevov humanistike na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je ponudil raznolik program, v okviru katerega smo prisluhnili predavanjem domačih in gostujočih profesorjev s področij arheologije, jezikoslovja, zgodovine in odprte znanosti.

Dogajanje je uvedel izr. prof. dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik z Oddelka za arheologijo Univerze v Ljubljani s prvim predavanjem dneva z naslovom Landscape as archaeological heritage (Krajina kot arheološka dediščina). Krajine, kot prostori aktivnosti se izgrajujejo skozi čas, in čas v njih pušča neizbrisljive sledi, ki so skozi različne metode raziskav zaznavne morda le izurjenemu raziskovalcu, vendar kot del sedanjosti vplivajo tudi na ljudi, ki v njih prebivajo. Prof. dr. Suzana Todorović, sodelavka Oddelka za italijanistiko, je predstavila predavanje o usodi stotih koprskih besed iz leta 1881. Tema partizanskih samomorov med heroizmom in strahopetnostjo je bila obravnavana v okviru dogodkov Zgodovinske pomladi 2025, predavanje pa je pripravil Ivan Smiljanić z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Dr. Ana Slavec, docentka na FAMNIT-u in predsednica Slovenske skupnosti za odprto znanost, je predstavila novosti na področju odprte znanosti. V svojem nastopu je poudarila pomen krepitve sodelovanja med raziskovalci in javnostjo, izboljšanja dostopnosti raziskovalnih rezultatov ter ozaveščanja o vlogi odprte znanosti za razvoj družbe.

Torek, 8. aprila 2025 – drugi dan Dnevov humanistike so zaznamovala gostujoča predavanja strokovnjakov iz regije. Dr. Katarina Botić z Inštituta za arheologijo v Zagrebu je spregovorila o neolitiku med Donavo in Alpami. V predavanju z naslovom Neolithic between the Danube and the Alps, je pojasnila različne vidike okolja in klimatskih dejavnikov, kateri so sooblikovali in tudi pogojeval naselitev prvih poljedelskih skupnosti v obravnavanem prostoru.

V popoldanskem času je v okviru seminarja Živali v prazgodovinski umetnosti 5 predaval izr. prof. dr. Dušan Borić z Univerze Sapienza v Rimu in Univerze v New Yorku, s predavanjem Lepenski Vir: kiparska umetnost balvanov in ontologije večvrstnosti, ki je ponudilo vpogled v kompleksne prakse mezolitske umetnosti. Sledilo je predavanje dr. Aleksandre Papazovskeiz Arheološkega muzeja Severne Makedonije na temo bronastodobnih najdb z ikonografsko podobo kače in njihovega pomena v procesu kulturnega prenosa v železni dobi. Dogodek je zaključil izr. prof. dr. Boris Kavur z Oddelka za arheologijo in dediščino, ki je predstavil predavanje Ptice roparice v keltski umetnosti.

Osrednji dogodek dneva pa je bil posvečen dolgoletni dekanji Fakultete za humanistične študije prof. dr. Ireni Lazar. Sodelavci jo poznamo predvsem kot raziskovalko, pedagoginjo, dekanjo in predstojnico Unesko katedre. V daljšem sproščenem pogovoru pa smo spoznali tudi njeno bolj osebno plat; zakaj so bile arheologija in raziskave stekla njena izbrana karierna pot, kakšne izzive in dosežke vidi v dosedanjem, pa tudi prihodnjem razvoju FHŠ, zakaj kandidatura za Unesco katedro ter kakšna je bila pot do njene ustanovitve. Z nami pa je delila tudi misli, kakšni so izzivi varovanja dediščine v prihodnosti. Pogovor je vodila izr. prof. dr. Alenka Tomaž.

Sreda, 9. aprila 2025 – dan je bil posvečen sodelovanju v okviru mednarodnih projektov. Izr. prof. dr. Boris Kavur in Dušan Medin z Univerze v Donji Gorici, Podgorica, sta predstavila rezultate dosedanjih bilateralnih projektov s Črno goro na temo Kulturna dediščina v mreži kreativnih industrij. Sledilo je gostujoče predavanje Dušana Medina z naslovom Kreativne industrije in kulturna dediščina Črne gore, kjer je izpostavil primere dobrih praks prepletanja dediščine z novimi tehnologijami, digitalnimi platformami in lokalnim podjetništvom. Dogodek se je zaključil s predstavitvijo izbranih knjižnih izdaj in časopisov Društva Bauo, ki deluje na presečišču raziskovanja, varovanja in interpretacije kulturne dediščine ter njene umestitve v sodobni družbeni in kulturni kontekst.

V popoldanskem času je v avli palače Armerija, rektorata Univerze na Primorskem, sledilo odprtje mednarodne razstave Herojska doba Histrov. Ob tej priložnosti je bila predstavljena tudi četrta istoimenska monografija. Razstavo sta odprla dekanja FHŠ, prof. dr. Irena Lazar, in direktor Arheološkega muzeja Istre v Pulju, Darko Komšo. O preteklih postavitvah razstave v muzejih v Trstu, Skopju in Sarajevu so spregovorile: Maja Čuka (Arheološki muzej Istre), dr. Aleksandra Papazovska (Arheološki muzej Severne Makedonije) in dr. Ana Marić (Zemaljski muzej Bosne in Hercegovine). Monografijo, ki spremlja razstavo in je doslej izšla v petih jezikih, sta predstavili Adriana Gri Štorga (Arheološki muzej Istre) in izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur, avtorica razstave in sodelavka Oddelka za arheologijo in dediščino. Poudarila je, da se razstava v prilagojeni obliki simbolno sklene prav v slovenski Istri, tokrat na univerzi – v središču ustvarjanja in širjenja znanja, v prostoru komuniciranja znanosti, kjer je na voljo novim generacijam, ki tako neposredno pridobivajo vpogled tudi v pradavne tradicije tega prostora.

Četrtek, 10. aprila 2025 – zadnji dan Dnevov humanistike je postregel z raznolikim in vsebinsko bogatim programom, ki je znova povezal arheologijo, zgodovino, jezikoslovje in komunikacijske študije.

Dopoldne smo prisluhnili dvema gostujočima predavanjema: Dr. Ana Marić (Zemaljski muzej Bosne in Hercegovine, Sarajevo) je predavala Od Donje Doline do Ošanjića – železnodobni sprehod po Bosni in Hercegovini. Dr. Marketa Škorepová (Filozofska fakulteta Južnočeške univerze, Češka) je v okviru Zgodovinske pomladi 2025 predstavila predavanje Unwed mothers and fostermothers: Care for foundlings and abandoned children in the Habsburg Monarchy in the 19th Century, v katerem je osvetlila socialne politike in skrbstvene prakse habsburške monarhije v 19. stoletju

Popoldanski del je zaznamovala promocija knjige prof. dr. Lie Lole V. Kotnik z naslovom Lying Beyond Scruples: The Open Lie and Transparent Manipulation in the Age of Mentirocracy ali Lagati kot Trump: kakšen prispevek k arheologiji komuniciranja?, ki jo je predstavila avtorica ob moderiranju izr. prof. dr. Karmen Medica z Oddelka za medijske študije. Gre za aktualno temo, katera prežema sodobno družbo, a se ji v javni razpravi često raje izogibamo. Sledila je predstavitev Slovenskega lingvističnega atlasa pod naslovom Dialektologija – arheologija jezika?, ki jo je pripravila prof. dr. Jožica Škofic z Oddelka za slovenistiko.

Dneve humanistike 2025 smo zaokrožili z celodnevno 1. mednarodno konferenco mladih dediščinskih strokovnjakov – Heri-Sci 2025, na kateri so se predstavili mladi raziskovalci s področja dediščinskih ved. V sklopu konference je bila izvedena tudi okrogla miza, kjer so mednarodni strokovnjaki, upravljalci dediščine in politični odločevalci razpravljali o vlogi kulturne dediščine pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.

Martina Blečić Kavur in Alenka Tomaž