diplomirani italijanist (UN) oz. diplomirana italijanistka (UN); okrajšava: dipl. ital. (UN)

7 (SOK), 6 (EOK), prva stopnja

Program traja 3 leta (6 semestrov), študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

0231 Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo) 

Modul za začetnike – vpišejo se lahko kandidati brez predznanja ali z začetnim nivojem znanja italijanskega jezika

Modul za nadaljevalce – priporoča se predznanje v obsegu 350 ur pouka italijanskega jezika.

V univerzitetni študijski program Italijanistika se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo;

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: angleščina, francoščina, grščina, italijanščina, latinščina, nemščina, ruščina, španščina, slovenščina kot drugi jezik (gimnazija z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre); če je kandidat navedeni predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli drugega predmeta splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

kandidati iz točk a) in c ) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu 70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk;

kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu 30 % točk.

Prijavni roki so objavljeni v točki »1.3. Prijava za vpis v višji letnik (po merilih za prehode oziroma pod pogoji za hitrejše napredovanje)«, način prijave pa v točki »3. Način prijave« Skupnih določb razpisa.

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;

študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete. Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Pogoj za napredovanje v višji letnik je, da študent opravi študijske obveznosti v obsegu 48 ECTS vpisanega letnika. Za vpis v tretji letnik mora imeti poleg tega opravljene tudi vse študijske obveznosti prvega letnika.

Študenti, ki imajo v študijskem letu dodeljen poseben status študenta oz. status študenta s posebnimi potrebami, v višji letnik lahko napredujejo z opravljenimi najmanj 30 KT ter opravljenimi vsemi obveznostmi predhodnega letnika.

Študent lahko enkrat ponavlja 1. ali 2. letnik, če zbere vsaj 30 ECTS vpisanega letnika. Tretjega letnika ni možno ponavljati. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do konca naslednjega študijskega leta.

Usposobljenost diplomanta obsega široko polje znanj in vedenj, njegove spretnosti in sposobnosti pa izstopajo v gibkosti vedenj s področja jezikoslovja in medkulturnega dialoga ter uporabnosti rešitev.

Uporabna znanja

• razumeti, opisati, analizirati, kritično vrednotiti in sooblikovati kulturni in družbeni kontekst

Socialne kompetence

• prepoznavati sodobne družbene probleme na ravni upravnih in vodstvenih dejavnosti, za svoje delovanje na razvojnih in raziskovalnih področjih pa s pomočjo inštrumentov kvalitativnih raziskovalnih metodologij izbirati ustrezne poti za reševanje problemov

Digitalne kompetence

• obvladovati računalniško pismenost

Metodološka znanja

• izbrati in uporabiti ustrezno raziskovalno metodologijo in sodobne informacijske ter komunikacijske tehnologije

Jezikovne kompetence

• zmožnost produkcije v pisnih zvrsteh in govornih oblikah sporočanja na visoki stopnji v dveh, oziroma več jezikih,
• uporaba italijanščine v okviru vseh spretnosti na višji ravni komunikacije – raven C1 in C2 po Evropskih smernicah jezikovnega izobraževanja,
• interpretacija in mediacija italijanskih umetnostnih in neumetnostnih besedil, ob razumevanju sporočilnosti, ločevanju zvrstnosti ter vrednotenju jezikovne in umetniške ravni besedila,
• prenos strokovnih in poljudnih informacij v italijanščino in iz italijanščine v slovenščino ob poznavanju delovanja obeh jezikovnih sistemov

Raziskovalne kompetence

• uporaba virov znanja v italijanščini in znanstvenih metod za razvoj novih rešitev na področju raziskovanja, izobraževanja in družbenih politik

Kompetence medkulturnega dialoga

• razumevanje jezika in kulture kot neločljivih sestavin identitete posameznika in identifikacije naroda ob razumevanju in spoštovanju razlik med jeziki in kulturami,
• medkulturna jezikovna komunikacija in sposobnost empatije v procesu stika jezikov in kultur ter sodelovanje v raziskovanju družbenih pojavov s tem v zvezi,
• strokovna kritičnost do pojavov v družbi ter odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju najzahtevnejših del s področja družbenih dejavnosti in poslovanja

Kompetence na področju literarne kritike

• prepoznavanje značilnosti različnih književnih žanrov in razvoj sposobnosti razčlenjevanja in analize besedila,
• poznavanje besedotvornih principov italijanskega jezika in osnov slovaropisja,
• povezovanje sodobnih medijev in virtualne komunikacije z novo nastajajočimi kulturnimi in jezikovnimi fenomeni

Ob zaključku dodiplomskega visokošolskega študijskega programa Italijanistika, študent pridobi naziv diplomirani italijanist / diplomirana italijanistka in se lahko zaposli kot svetovalec, moderator, koordinator, tajnik, pisec besedil, lektor, urednik v okoljih, kjer se zahteva znanje italijanskega in drugih jezikov.
Diplomanti lahko nadaljujejo študij tako na pedagoškem kot na jezikoslovnem magistrskem študijskem programu Italijanistike 2. stopnje.

Možni poklici in ustanove, v katerih se lahko diplomanti zaposlijo:

• koordinatorji in moderatorji v umetniško-kulturnih ustanovah
• novinarji, tajniki, pisci besedil, lektorji v medijih, uredništvih, oglaševalskih agencijah
• delavci v turističnem sektorju
• druge terciarne dejavnosti: pisarne, lokalna, občinska in državna uprava ter čezmejne organizacije