Doktor / doktorica znanosti (dr.)

10 (SOK), 8 (EOK), tretja stopnja

Pogoj za vpis v 1. letnik je:

a) diploma na študijskem programu 2. stopnje; ali

b) diploma na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004); ali

c) diploma na študijskem programu za pridobitev specializacije in je kandidat pred tem končal visokošolski strokovni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004), če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti kandidat opravi pred vpisom v doktorski študijski program; ali

d) diploma na enovitem magistrskem programu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS in je trajal 5 let; ali

e) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (50 %) in ocena zaključnega dela (50 %).

Skupaj s prijavo kandidati priložijo vlogo, ki obsega:

1) kratek predlog raziskovanja na doktorskem študiju ter

2) osnovne osebne podatke kandidata.

Predlog raziskovanja (7.000–15.000 znakov s presledki, seznam literature ni del seštevka znakov) mora biti strukturiran po sklopih in mora vsebovati:

1) naslovno stran z imenom in priimkom kandidata, predlagani naslov raziskovalne teme v disertaciji (v kolikor je to mogoče v tej fazi navesti), ter ime in priimek ter akademski naziv najbolj primernega mentorja na doktorskem študiju (v kolikor je to mogoče v tej fazi navesti),

2) navedbo in kratek opis tematike (področja) raziskovanja (opredelitev teoretičnih izhodišč raziskave, opredelitev raziskovalnega vprašanja (problema) ter ciljev raziskovanja),

3) predvidene metode dela,

4) pričakovane rezultate in originalen prispevek k znanosti in

5) navedbo osnovne literature in virov.

Osnovni podatki o kandidatu morajo vsebovati:

1) kratek življenjepis (do 2.500 znakov s presledki, lahko tudi v alinejah) z navedbo dosežkov na znanstvenem in strokovnem področju in

2) bibliografijo kandidata (v kolikor obstoji).

Kandidatovo vlogo pregleda strokovna komisija. Komisija kandidata nato v času pred vpisom povabi na intervju, kjer se določi najbolj primernega mentorja za predvideno področje raziskave. Intervju je tudi priložnost za preoblikovanje raziskovalnega področja z namenom zagotavljanja ustreznega mentorstva pri izvajalcih programa. Če so raziskovalne želje kandidata nezdružljive z raziskovalnimi podlagami Oddelka za arheologijo in dediščino UP FHŠ, se kandidatu odsvetuje vpis. Pred vpisom je torej potrebno pridobiti tako soglasje strokovne komisije in mentorja.

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;
• študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme Senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete.

Vpisna mesta

Študent bo po zaključenem študiju usposobljen za poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov socialne in kulturne antropologije kot kompleksne vede, ki je sklop različnih humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih ved. Program usposablja za specifična znanja in veščine antropologije, ki omogoča razumeti kompleksnejša in soodvisna dogajanja in zadevajo razmerje med posameznikom in njegovim družbenim, kulturnim in naravnim okoljem. Študentje se naučijo samostojnega razvijanja novega temeljnega in aplikativnega antropološkega znanja z uporabo sodobnih terenskih etnografskih metod raziskovanja ter reševanja najzahtevnejših antropoloških problemov v realnem okolju. Študentje osvojijo znanja za vodenje najzahtevnejših kulturnih in družbenih sistemov, za vodenje temeljnih in aplikativnih raziskovalnih antropoloških projektov ter interdisciplinarnih raziskav in izvrševanje najzahtevnejših strokovnih nalog, ki jih bodo izvajali kot široko razgledani raziskovalci ali strokovni delavci.

Posamezne pridobljene kompetence:

• Usposobljenost za raziskovanje na visoki etični in znanstveni ravni, sposobnost ustvarjanja novih (kreativnih) idej ter uporaba pridobljenega znanja v praksi,
• sposobnost apliciranja novih (kreativnih) spoznanj ter uporaba pridobljenega znanja v praksi,
• sposobnost sintetičnega razumevanja in analize najrazličnejših družbenih, kulturnih in etničnih skupin in posameznikov,
• sposobnost samostojnega raziskovanja, razumevanje osnovnih raziskovalnih prijemov, ki študentu/ki omogočajo zasnovo, izvedbo raziskave ter interpretacijo raziskovalnih rezultatov,
• poznavanje mnogoterih (kvalitativnih in kvantitativnih) metod raziskovanja, ter posebnega epistemološkega razumevanja razmerja med »teorijo« in »prakso«, »kabinetom in terenom«,
• sposobnost kritičnega in samokritičnega mišljenja in presoje: avtonomnost, samo-refleksivnost,
• komunikacijske spretnosti in sposobnost sodelovanja v najrazličnejših družbenih in kulturnih okoljih ter sposobnost za skupinsko delo pri opravljanju kompleksnih nalog,
• organizacijske in vodstvene sposobnosti ter spretnosti za učinkovito razreševanje problemov in konfliktov.

Širina doktorskega študija omogoča zaposlovanje v najzahtevnejših poklicih s humanističnih in družboslovnih področij raziskovalnega in razvojnega dela v upravljanju in strokovnih delih v zvezi z družbenimi in kulturnimi procesi v javnih institucijah in v nevladnih organizacijah. Doktorant lahko dela v raziskovalnih, univerzitetnih in muzejskih ustanovah, usposabljanje s pomočjo uprizoritvene umetnosti pa mu omogoča delovanje na področju kulture in umetnosti. Doktoranti se velikokrat zaposlujejo tudi kot vodilni kadri: direktorji, ravnatelji, vodje itd. Naš študij jim omogoča dovolj širok vpogled v soodvisnost in toleranco. Doktoranti programa antropolgije se odločajo tudi za samozaposlitveno pot in delajo tudi na področju zdravja ter terapevtskih praks.

Zaradi širokega spektra poznavanja kulturnega in družbenega sveta, ki ga nudi študij antropologije, imajo doktoranti številne možnosti zaposlovanja. Zaposlijo se lahko v:

• raziskovalnih in pedagoških ustanovah,
• klasičnih etnoloških ustanovah: muzejih in spomeniškovarstvenih službah,
• sodobnem trženju kulture in dediščine,
• turizmu,
• diplomaciji,
• zdravstvenih, socialnih, medijskih in drugih ustanovah iz vladnega ali nevladnega področja