Antropologija

Doktorski študijski program

Domov 5 Doktorski študij 5 Antropologija

Predstavitev študija

Doktorski študij antropologije je oblikovan skladno s potrebo po širjenju antropološkega znanja o kulturi, ki najsplošneje govori o spoznanjih o celotnem načinu življenja različnih družbenih skupin, njihovi družbeni strukturi in procesih v njih v različnih družbenozgodovinskih kontekstih tako na slovenskem etničnem ozemlju kakor pri drugih evropskih in neevropskih etničnih skupinah in manjšinah. Pri tem je študijski program antropologije osredinjen na individualne in kolektivne kulturne razsežnosti, kakor se kažejo v gospodarskem življenju, prebivalstvu, političnih ukrepih, religiji, zdravju, znanju, ki so obravnavani primerjalno na različnih ravneh. Študijska kombinacija regionalno-tematskih oz. problemskih izhodišč študentom prinaša pogled na zgodovinske, družbene, politične in kulturne stike med evropskimi »kulturnimi« regijami in drugimi deli sveta, ki so vplivali na oblikovanje različnih družbenih in kulturnih prostorov, identitet in različnih interetničnih, mednarodnih in medregionalnih politik.

Študijski program se prilagodi specifičnim potrebam študenta glede na izbrano raziskovalno področje. Program študentom omogoča poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno raziskovanje, za razvijanje kritične refleksije družbeno-kulturnega dogajanja.

Predmetnik

Opisi predmetov

Oddelek

Informacije o študijskem programu

Naziv in raven kvalifikacije

doktor / doktorica znanosti (dr.)

10 (SOK), 8/2 (EOK), tretja stopnja

Trajanje in kreditne točke

Program traja 3 leta, študent pridobi 180 ECTS (60 za letnik).

Študijsko področje (KLASIUS-P-16)

0314 sociologija in študiji kultur

Vpisni pogoji

V doktorski študijski program Antropologija se lahko vpiše:

a) kdor je diplomiral na študijskem programu 2. stopnje;

b) kdor je diplomiral na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program sprejet pred 11. 6. 2004);

c) kdor je diplomiral na študijskem programu za pridobitev specializacije in je kandidat pred tem končal visokošolski strokovni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004), če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti kandidat opravi pred vpisom v doktorski študijski program;

d) kdor je diplomiral na enovitem magistrskem programu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS in je trajal 5 let;

e) kdor je diplomiral na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva:

1) povprečna ocena vseh učnih enot na predhodnem študiju (50 %),

2) ocena, dosežena na ustnem izbirnem izpitu (intervju) pred komisijo (50 %).
Obveznosti izbirnega izpita se lahko v obsegu do 30 % nadomestijo z dosežki na znanstvenem in strokovnem področju, ki so razvidni iz vloge kandidata za vpis na študij (osnovni podatki o kandidatu).

Predvpisni postopek

Ob izkazanem interesu za vpis na študijski program kandidat odda vlogo, ki zajema

1) kratek predlog raziskovanja na doktorskem študiju ter

2) osnovne osebne podatke kandidata. Navodila za sestavo vloge kandidatu posreduje ustrezna služba fakultete (referat).

Predlog raziskovanja (7.000-15.000 znakov s presledki, seznam literature ni del seštevka znakov) mora biti strukturiran po sklopih:

– naslovna stran z imenom in priimkom kandidata, predlagani naslov raziskovalne teme v disertaciji (v kolikor je to mogoče v tej fazi navesti), ter ime in priimek ter akademski naziv najbolj primernega mentorja na doktorskem študiju (v kolikor je to mogoče v tej fazi navesti),

– navedba in kratek opis tematike (področja) raziskovanja (opredelitev teoretičnih izhodišč raziskave, opredelitev raziskovalnega vprašanja (problema) ter ciljev raziskovanja),

– predvidene metode dela,

– pričakovani rezultati in originalen prispevek k znanosti,

– navedba osnovne literature in virov.

Osnovni podatki o kandidatu morajo vsebovati:

– kratek življenjepis (do 2.500 znakov s presledki, lahko tudi v alinejah),

– (morebitno) bibliografijo kandidata.

Kandidatovo vlogo pregleda strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstojnik, koordinator programa in ostali visokošolski učitelji Oddelka za antropologijo in kulturne študije (OAKŠ). Na osnovi pregledane dokumentacije se preuči, ali so raziskovalne podlage (reference) OAKŠ za predlagano tematiko raziskovanja ustrezne ter opravi razpravo o kandidatovi vlogi. Komisija kandidata pred vpisom povabi na kratek razgovor in v primeru izpolnitve vseh pogojev kandidatu določi najbolj primernega mentorja. Skupaj z mentorjem potem izbereta dva (od štirih) izbirnih predmetov, ki bosta glede na področje raziskave najprimernejša. Študent lahko v dogovoru z mentorjem izbere tudi izbirne predmete zunaj študijskega programa, na drugih študijskih programih izven fakultete, univerze. Razgovor je tudi priložnost, da se kandidatov predlog raziskovanja delno preoblikuje v smeri, da bo možno zagotoviti ustrezno mentorstvo. V kolikor se ugotovi, da so raziskovalne želje kandidata nezdružljive z raziskovalnimi podlagami OAKŠ UP FHŠ, se kandidatu odsvetuje vpis. Pred vpisom je torej potrebno pridobiti soglasje strokovne komisije in mentorja.

Pridobljene kompetence in znanja

Študent bo po zaključenem študiju usposobljen za poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov socialne in kulturne antropologije kot kompleksne vede, ki je sklop različnih humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih ved. Program usposablja za specifična znanja in veščine antropologije, ki omogoča razumeti kompleksnejša in soodvisna dogajanja in zadevajo razmerje med posameznikom in njegovim družbenim, kulturnim in naravnim okoljem. Študentje se naučijo samostojnega razvijanja novega temeljnega in aplikativnega antropološkega znanja z uporabo sodobnih terenskih etnografskih metod raziskovanja ter reševanja najzahtevnejših antropoloških problemov v realnem okolju. Študentje osvojijo znanja za vodenje najzahtevnejših kulturnih in družbenih sistemov, za vodenje temeljnih in aplikativnih raziskovalnih antropoloških projektov ter interdisciplinarnih raziskav in izvrševanje najzahtevnejših strokovnih nalog, ki jih bodo izvajali kot široko razgledani raziskovalci ali strokovni delavci.

Posamezne pridobljene kompetence:

Usposobljenost za raziskovanje na visoki etični in znanstveni ravni, sposobnost ustvarjanja novih (kreativnih) idej ter uporaba pridobljenega znanja v praksi,
sposobnost apliciranja novih (kreativnih) spoznanj ter uporaba pridobljenega znanja v praksi,
sposobnost sintetičnega razumevanja in analize najrazličnejših družbenih, kulturnih in etničnih skupin in posameznikov,
sposobnost samostojnega raziskovanja, razumevanje osnovnih raziskovalnih prijemov, ki študentu/ki omogočajo zasnovo, izvedbo raziskave ter interpretacijo raziskovalnih rezultatov,
poznavanje mnogoterih (kvalitativnih in kvantitativnih) metod raziskovanja, ter posebnega epistemološkega razumevanja razmerja med »teorijo« in »prakso«, »kabinetom in terenom«,
sposobnost kritičnega in samokritičnega mišljenja in presoje: avtonomnost, samo-refleksivnost,
komunikacijske spretnosti in sposobnost sodelovanja v najrazličnejših družbenih in kulturnih okoljih ter sposobnost za skupinsko delo pri opravljanju kompleksnih nalog,
organizacijske in vodstvene sposobnosti ter spretnosti za učinkovito razreševanje problemov in konfliktov.

Možnosti zaposlitve

Širina doktorskega študija omogoča zaposlovanje v najzahtevnejših poklicih s humanističnih in družboslovnih področij raziskovalnega in razvojnega dela v upravljanju in strokovnih delih v zvezi z družbenimi in kulturnimi procesi v javnih institucijah in v nevladnih organizacijah. Doktorant lahko dela v raziskovalnih, univerzitetnih in muzejskih ustanovah, usposabljanje s pomočjo uprizoritvene umetnosti pa mu omogoča delovanje na področju kulture in umetnosti. Doktoranti se velikokrat zaposlujejo tudi kot vodilni kadri: direktorji, ravnatelji, vodje itd. Naš študij jim omogoča dovolj širok vpogled v soodvisnost in toleranco. Doktoranti programa antropolgije se odločajo tudi za samozaposlitveno pot in delajo tudi na področju zdravja ter terapevtskih praks.

Zaradi širokega spektra poznavanja kulturnega in družbenega sveta, ki ga nudi študij antropologije, imajo doktoranti številne možnosti zaposlovanja. Zaposlijo se lahko v:

raziskovalnih in pedagoških ustanovah,
klasičnih etnoloških ustanovah: muzejih in spomeniškovarstvenih službah,
sodobnem trženju kulture in dediščine,
turizmu,
diplomaciji,
zdravstvenih, socialnih, medijskih in drugih ustanovah iz vladnega ali nevladnega področja

Podiplomski študij antropologije na FHŠ je bilo veliko veselje, saj sem imel priložnost, da se ukvarjam z raziskovanjem teme, ki mi ni dala miru. Ker sem diplomiral na drugi univerzi sem FHŠ vedno imel za nek drugi dom. Lahko sem se posvetil antropologiji, iz gora sem prihajal na morje in doživel tudi kak vihar. Po končanju doktorata sem dobil priložnost za delo na mednarodnih svetovalnih projektih s področja sistemov usposabljanja javnih uslužbencev. Pri delu z ljudmi v različnih kulturah je bilo antropološko znanje izjemna prednost, pospremljena z navado stalnega opazovanja tujih in domače kulture.

KLEMEN BELHAR

Doktorant doktorskega programa Antroplogija, 3. stopnja, publicist, svetovalec, predavatelj, gorski reševalec, okoljevarstvenik

Te morda zanima drug program?