Zgodovina Evrope in Sredozemlja
Doktorski študijski program
Informacije o študijskem programu
Predmetnik
Predstavitev študija
Cilj doktorskega študijskega programa »Zgodovina Evrope in Sredozemlja« je ponuditi strokovno, znanstveno in metodološko podporo doktorandom pri njihovem individualno zastavljenem študiju in raziskovalnem delu.
Študij je razdeljen na dve fazi:
- organizirane oblike študija (predmeti s seminarji);
- samostojno raziskovalno delo študenta in priprava doktorske disertacije.
Študenti uporabljajo sodobne metodološke pristope in koncepte v mednarodnem zgodovinopisju in njihovimi teoretskimi izhodišči, istočasno pa so jih sposobni presojati, samostojno uporabljati in nadgrajevati. Delo poteka na izvirnih arhivskih virih. Spodbuja se razvijanje novih znanj in inovativnih raziskovalnih pristopov. Doktorandi so usposobljeni za samostojno raziskovalno delo, glede na svojo specializacijo pa tudi na aplikativnih področjih procesov.
Informacije o študijskem programu
Naziv in raven kvalifikacije
Trajanje in kreditne točke
Način izvedbe študija
Vpisni pogoji
Dodatna dokazila ob prijavi za vpis
Vpisna mesta
Vpis v višji letnik
Kompetence in znanja
Zaposlitvene možnosti
Doktor / doktorica znanosti (dr.)
10 (SOK), 8 (EOK), tretja stopnja
3 leta, 180 kreditnih točk (ECTS)
Izredni študij
Pogoj za vpis v 1. letnik je:
a) diploma na študijskem programu 2. stopnje; ali
b) diploma na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program, sprejet pred 6. 2004); ali
c) diploma na študijskem programu za pridobitev specializacije in je kandidat pred tem končal visokošolski strokovni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004), če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti kandidat opravi pred vpisom v doktorski študijski program; ali
d) diploma na študijskem programu iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu (enovit magistrski študijski program), če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS in je trajal 5 let;
e) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva:
1. povprečna ocena vseh učnih enot na predhodnem študiju (50 %) in
2. ocena, dosežena na ustnem izbirnem izpitu (intervju) pred komisijo (50 %).
Obveznosti izbirnega izpita se lahko v obsegu do 30 % nadomestijo z dosežki na znanstvenem in strokovnem področju, ki so razvidni iz vloge kandidata za vpis na študij (osnovni podatki o kandidatu).
Skupaj s prijavo kandidati priložijo vlogo, ki obsega:
1) kratek predlog raziskovanja na doktorskem študiju ter
2) osnovne osebne podatke kandidata.
Predlog raziskovanja (7.000–15.000 znakov s presledki, seznam literature ni del seštevka znakov) mora biti strukturiran po sklopih in mora vsebovati:
1) naslovno stran z imenom in priimkom kandidata, predlagani naslov raziskovalne teme v disertaciji (v kolikor je to mogoče v tej fazi navesti), ter ime in priimek ter akademski naziv najbolj primernega mentorja na doktorskem študiju (v kolikor je to mogoče v tej fazi navesti),
2) navedbo in kratek opis tematike (področja) raziskovanja (opredelitev teoretičnih izhodišč raziskave, opredelitev raziskovalnega vprašanja (problema) ter ciljev raziskovanja),
3) predvidene metode dela,
4) pričakovane rezultate in originalen prispevek k znanosti in
5) navedbo osnovne literature in virov.
Osnovni podatki o kandidatu morajo vsebovati:
1) kratek življenjepis (do 2.500 znakov s presledki, lahko tudi v alinejah) z navedbo dosežkov na znanstvenem in strokovnem področju in
2) bibliografijo kandidata (v kolikor obstoji).
Kandidatovo vlogo pregleda strokovna komisija. Komisija kandidata nato v času pred vpisom povabi na intervju, kjer se določi najbolj primernega mentorja za predvideno področje raziskave. Intervju je tudi priložnost za preoblikovanje raziskovalnega področja z namenom zagotavljanja ustreznega mentorstva pri izvajalcih programa. Če so raziskovalne želje kandidata nezdružljive z raziskovalnimi podlagami Oddelka za arheologijo in dediščino UP FHŠ, se kandidatu odsvetuje vpis. Pred vpisom je torej potrebno pridobiti tako soglasje strokovne komisije in mentorja.
| Zgodovina Evrope in Sredozemlja | 1. letnik |
| Koper | Izredni |
| Državljani Republike Slovenije in državljani članic Evropske unije | 5 |
| Slovenci brez slovenskega državljanstva in državljani držav nečlanic Evropske unije | 2 |
Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.
Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.
Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
- senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;
- študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.
Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu.
Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.
V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme Senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete.
Vpisna mesta
|
Zgodovina Evrope in Sredozemlja |
2. letnik |
|
Koper |
Izredni |
|
Državljani Republike Slovenije in državljani članic Evropske unije |
Število razpisanih vpisnih mest je omejeno s številom vpisnih mest za 1. letnik generacije |
|
Slovenci brez slovenskega državljanstva in državljani držav nečlanic Evropske unije |
Število razpisanih vpisnih mest je omejeno s številom vpisnih mest za 1. letnik generacije |
Cilj doktorskega študijskega programa je ponuditi strokovno, znanstveno in metodološko podporo doktorandom pri njihovem individualno zastavljenem študiju in raziskovalnem delu.
Splošne kompetence:
- usposobljenost za vodenje najzahtevnejših znanstvenoraziskovalnih projektov;
- sposobnost implementacije inovativnega znanja; raziskave bodo prispevale k napredku znanstvene odličnosti stroke na regionalni, državni in evropski ravni ter pripomogle k ustvarjanju na družbe znanja in prenosa znanja v gospodarstvo;
- razvijanje generičnih in transferičnih spretnostih (usposobljenost za timsko delo in medinstitucionalno povezovanje, vodstvene funkcije, časovni in karierni management ter management materialnih in človeških virov);
- sposobnost etične refleksije in poznavanje principov intelektualne lastnine;
- samostojnost v svojem raziskovalnem in znanstvenem delu ter učinkovitost v timskem raziskovalnem delu.
Predmetno-specifične kompetence:
- sposobnost razvijanja posameznih zgodovinskih konceptov in metodologij;
- sposobnost predstavitve znanstvenih izsledkov v obliki monografije, objav v domačih in mednarodnih znanstvenih periodičnih publikacijah ter v projektih;
- sposobnost prenosa rezultatov raziskovalnega dela v družbo, zlasti v sklopu raziskovalnih in kulturnih ustanov ter na področju medkulturnega dialoga, kulturne dediščine in kulturnega turizma;
- sposobnost samostojnega vrednotenja in presojanja rezultatov ter samostojnega prispevka k razvoju znanosti na posameznih področjih historiografije;
- sposobnost implementacije rezultatov za uresničevanje družbe znanja.
Doktorandi so usposobljeni za samostojno raziskovalno delo, glede na svojo specializacijo pa tudi na aplikativnih področjih. Študijski program doktorandom odpira možnosti za delo v znanstvenih in univerzitetnih ustanovah ter zavodih na področju kulture; spodbuja pa tudi kreativno prenašanje znanj v prakso.
Možni poklici doktorandov:
- Zaposleni v znanstvenih in visokošolskih ustanovah;
- Zaposleni v raziskovalnih institucijah in inštitutih;
- Vodja projektov;
- Zaposleni v državnih, javnih, zasebnih in nevladnih ustanovah ter organizacijah;
- Zaposleni v medijih in službah za odnose z javnostmi;
- Zaposleni v gospodarstvu.
